Teh živali je že tako in tako preveč, pa jih vendarle redijo na živalskih farmah. Zaradi njihovega števila jih vsak dan ubijejo več tisoč.
Imate psa ali mačko? Skrbite v svojem stanovanju za morskega prašička ali papigo? Morda se ukvarjate z akvaristiko ali pa ste svet divjine in favne kako drugače privedli v svoj dom za zabavo otrok, kot svoj hobi ali da bi v družbi štirinožnega ali pernatega prijatelja pregnali dolgčas? Ali jih redno hranite in peljete na sprehode? Da?! Saj to je krasno!
Vse skupaj lahko navidez zgleda nedolžno in čisto, vendar v življenju žal ni vse tako, kot se nam včasih dozdeva. V tem članku bomo pojasnili, kaj se skriva za vsem tem.
Ali ste se kdaj ustavili pred izložbo kakšne izmed številnih prodajaln hišnih ljubljencev? Morda ste se zazrli v oči zajčka, kanarčka ali papige, ki so vas iz tesne kletke žalostno gledali s prošnjo v očeh: »Prosim te, izpusti me ven!« Ali ste se vsaj enkrat vprašali, kako so te živali sploh končale tu? Za nakupom hišnih ljubljencev se skriva zvit posel, s katerim si številne trgovine z živalmi služijo ogromen dobiček. Zanašajo se na kupce, ki imajo radi živali in si tako s pomočjo lovcev in prekupčevalcev z živalmi polnijo žepe. Teh živali je že tako ali tako preveč, pa vendar jih redijo na živalskih farmah. Zaradi njihovega števila jih vsak dan ubijejo več tisoč.
Eksotične ptice, ribe in plazilce ulovijo v divjini in jih pošljejo na tržišče. Mnogi poginejo med prevozom; ker pa ima taka donosna trgovina zelo mahne stroške, so te izgube zlahka sprejemljive.
V trgovinah živijo živali v nenaravnih pogojih in zanje najpogosteje skrbi poklicno usmerjeno osebje. Za veterinarsko nego ni poskrbljeno, saj stane npr. v ZDA 20 dolarjev za eno žival- to pa za prodajalce ni rentabilno, saj so nekatere živali vredne le nekaj dolarjev. Na koncu žival prodajo vsem, ki so sposobni in pripravljeni plačati zahtevani znesek, ne da bi se kdo zanimal za njihovo nadaljnjo usodo.
Samo v Veliki Britaniji vsak dan ubijejo 2000 zdravih psov in mačk, ker ni dovolj domov, ki bi jih sprejeli. Vendar to niti najmanj ne skrbi gojiteljev živali, ki kar naprej oskrbujejo tržišče z novimi živalmi. Omembe vredno je, da so v Veliki Britaniji zavetišča za izgubljene in zavržene živali prepolna, ker so se jih lastniki naveličali ali pa so jih zavrgli iz kakšnih drugih razlogov.
Vsako leto pogine 3.000.000 divjih ptic, preden pridejo v trgovine. Preživele ptice ostanek življenja prestanejo v nehumanih pogojih, zaprte v kletkah, ki jim dopuščajo le omejeno skakljanje z ene prečke na drugo.
Iguani in drugi veliki kuščarji so med prevozom tesno stisnjeni drug ob drugega; usta jim zalepijo z lepilnimi trakovi, noge pa zvežejo na hrbtu.
Živali z močno potrebo po življenju v jatah ali drugih skupinah so obsojene na življenje v osami ali v utesnjenih kletkah.
Seveda lahko kdo poreče: »Toda jaz poznam veliko ljudi, ki z veliko pozornostjo skrbijo za svoje hišne ljubljence!« To je lahko res, toda prepričani ste lahko, da je veliko več tistih, ki tega ne počno. Številne živali živijo v nezadostnih pogojih, brez prave veterinarske nege in zaščite. Ne pozabite dejstva, da se za vsem tem skriva donosen posel trgovine s hišnimi ljubljenci, ki obstaja samo zaradi zaslužka. Živali niso potrošnjo blago, ki ga kupimo in prodamo, ko pa se ga naveličamo, pa ga zlahka in brezvestno zavržemo. Živali so čustvena bitja; veselje in bolečino čutijo prav tako, kakor ljudje. Tudi one imajo pravico do svobode. Če jih za to prikrajšamo, postanemo člen v verigi izkoriščanja hišnih ljubimcev, člen v donosnem poslu brezobzirnih poslovnežev.
