NAROTTAM DAS THAKUR

Ob njegovem rojstvu so astrologi napovedali, da bo postal velik ačarya (svetnik) in ker je bil rojen v kraljevski družini, sta starša seveda mislila, da ta napoved pomeni, da bo postal velik vladar. Pa vendar je, kot večina velikh ačarij, mali Narottam že od rojstva naprej nakazoval drugačno pot. Ko so mu starši v posebnem obredu prvič ponudili žitarice, je z gnusom odvrnil obraz, saj jedi niso bile darovane Krsni, ko pa so mu končno ponudili prasadam, ga je z veseljem sprejel.

Že od zgodnjega otroštva je kazal veliko zanimanje za pripovedi o Gospodu Caitanyi in je želel obiskati Vrindavan. Ko je imel 12 let, se mu je v sanjah pojavil Nityananda prabhu in mu naročil, naj se okopa v reki Padmi. Komaj so se njegova stopala dotaknila vode, že je začutil usodno spremembo in preplavila ga je zanosna ljubezen, njegov telo pa je pozlatelo. Starši so ga našli v transu in se zbali, da je zbolel. Ker je bil edini sin kralja in prestolonaslednik, so ga v skrbeh zastražili, Narottam pa je noč in dan goreče molil h Gospodu Caitanyi, da mu dovoli pobegniti v Vrindavan ter tam poiskati družbo velikih Vaisnav. Pri šestnajstih mu je končno uspelo uiti in peš se je napotil v Vrindavan, kar pa za princa ni bila ravno lahka naloga in od izčrpanosti je kmalu obnemogel. Takrat se je pred njim pojavil sam Gospod Caitanya in mu ponudil vrč z mlekom, ki mu je pomagal ozdraveti. V Vrindavanu je Narottam izvedel, da so veliki Vaisnave kot so Rupa, Sanatan in Raghunath Bhatta Gosvami zapustili ta svet in neutolažljiv je objokoval svojo nesečo, vse dokler ga ti bhakte niso obiskali v duhovni viziji.

Kmalu nato je sprejel iniciacijo od Lokanath Gosvamija, ki ga je napotil na nadaljni študij k Jivi Gosvamiju, katerega učenca sta bila tudi Šrinivas Ačarja in Shyamananda Prabhu. Čez čas se je Narottam vrnil v rodno Bengalijo, potoval po svetih mestih in sprejel številne učence ter inštaliral Božanstva.

Na željo svojega guruja je priredil prvi festival Gaura Purnime ter povabil vajšnave iz cele Indije, častna gostja pa je bila Jahnava devi, vdova Nityanande Prabhuja. Tukaj je Narottam zbranim Vaisnavam prenesel sporočilo Gosvamijev iz Vrindavana, kirtan, ki je sledil, pa so s svojo prisotnostjo blagoslovili sam Caitanya Mahprabhu in njegovi družabniki, ki so že pred desetletji zapustili ta planet. Festival ob dnevu pojavitve Gospoda Caitanye je tako postal stalnica, Narottam das Thakur pa je, kastnim hujskačem navkljub, sprejemal vse več in več učencev.

V starosti 80 let se je potopil v trans in nameraval zapustiti telo, vendar se je po nekaj dneh na prošnje številnih bhakt vrnil v življenje. Ko pa je dopolnil 105 let, je učencem naročil, naj ga polivajo z vodo Gange. Njegovi udi so se pričeli topiti ter se pretvorili v mleko, ki se je pomešalo z valovi Gange. Nekaj tega mleka so učenci zajeli v vrč in ga postavili v grobnico v Jiya Ganji. Njegove pesmi nas še stoletja kasneje navdihujejo.