Vedski spisi opisujejo med kot opojno pijačo. Tudi Arabci so pisali pesmi v salvo medu, Egipčani pa so ga uporabljali za pripravo raznih zdravil in kot mazilo za celjenje ran. V Grčiji so med olimpijskimi igrami športniki pili med, pomešan s toplo vodo. S tem se jim je povrnila moč in energija, ki so jo izgubili med težavnimi tekmami. Ajur-veda pravi, da je med zelo dober za oči in ga uporablja kot sestavino očesnih zdravil. Ker manjša maščobo in povečuje telesno vitalnost in energijo, ga uživamo med hujšanjem. Še ena izmed njegovih dobrih lastnosti je, da izboljša učinek zdravil, s katerimi ga kombiniramo. Deluje kot afrodiziak.
Oglejmo si, kako med nastane. Čebele iz cvetov nabirajo cvetni prah in ga v vrečicah za med prinašajo v čebelnjak. Ena čebela mora obleteti od 20.000 do 50.000 svetov, da nabere en kilogram medu. Včasih čebele letijo tudi do 4 km od čebelnjaka, da i našle cvetno polje, zato ni čudno, da slovijo kot simbol marljivosti. Sok, ki ga naberejo, vsebuje 75% vode. Ta sčasoma izhlapi, tako da ostane le še 20% vode. V resnici je nektar, ki ga naberejo čebele, oblika sladkorja. Ta se v čebelnem mednem želodčku kemično spremeni v med, ki vsebuje 76,4% sladkorja. Razen tega je med obogaten še z železom, kalcijem, fosforjem, natrijem, kalijem, žveplom in z manjšo količino mangana. Temnejše vrste medu vsebujejo več mineralnih snovi. V medu najemo vitamine riboflavin, naicin in tiamin.
Ljudje že od nekdaj uporabljajo med kot vsestransko zdravilo in zaščito pred vsemi vrstami bolezni. Znano dejstvo je, da je med klasično zdravilo za zdravljenje prehlada in kašlja ter vseh vrst bolezni grla. Ima veliko hranilno vrednost, saj sladkor v medu telo zlahka prebavi in ga takoj asimilira. Zato je med v veliko pomoč oslabelim ljudem. Nenadomestljiv je pri nižanju telesne temperature, ko telo težko prebavlja hrano, a potrebuje energijo in moč. Ugodno deluje tudi pri zdravljenju ran na prebavnih organih in odpravlja zaprtje.
Vsak izkušen kuhar pazi, da medu nikoli ne segreje nad 40°C, sicer se dragoceno zdravilo spremeni v strup. Pri višjih temperaturah se spremeni zgradba medu, zato postane grenak in strupen. Če želimo z medom osladiti sladice, napitke ipd., ga dodamo na koncu kuhanja, ko je jed še topla, vendar ne prevroča.
Med lahko dodamo mnogim jedem. Danes se bomo naučili pripraviti tako imenovane medene energetske kroglice. Te sladice ni potrebno peči ali kuhati, ampak le pogreti mleko, ki ga zmešamo z ostalimi sestavinami. Ena izmed sestavin je rožičeva moka. Če nam uspe najti drobno mleto rožičevo moko (tako imenovani carob), količino, omenjeno v tem receptu, zmanjšamo na polovico. Carob je močnejši in ima delikatnejši okus. Na voljo je le v nekaterih prodajalnah bio in zdrave hrane. Najpogosteje se uporablja kot nadomestek za kakav in čokolado, saj je enake barve in plemenitejšega okusa, ker ne vsebuje opojnih sestavin, kot jih kakav. Rožičeva moka je bolj grobo mleta in ima drugačen okus od caroba, o čemer se lahko tudi sami prepričate. Tudi druge sestavine teh medenih bombic (ovseni kosmiči, orehi, maslo, mleko, kokos in med) daje moč in vitalnost tako zdravim, kot bolnim.
1/2 skodelice mleka
½ skodelice masla
½ skodelice rožičeve moke ali ¼ skodelice caroba
3 skodelice drobno mletih ovsenih kosmičev
½ skodelice mletih orehov
1 skodelica napražene kokosove moke
1 skodelica medu (po želji tudi več)
Zmešamo prve štiri sestavine in zavremo mleko. Odstavimo z ognja in zmešamo z ostalimi sestavinami. Dokler je zmes še topla, lahko iz nje oblikujemo kroglice ali kockice, ali pa jo vlijemo na pladenj in po želji razrežemo, saj se čez čas sladica strdi. Potem jo lahko ponudimo.
