“Nešteto je poti do Boga”
Januarja in februarja leta 1982, je bila v reviji Nazaj k Bogu (Back to Godhead) objavljena sledeča izmenjava med enim bralcem in Jayadvaita Swamijem, ki je bil takrat glavni urednik revije.
Pismo bralca reviji Nazaj k Bogu
Vi ljudje ste res žalostna podoba. Že tisočletja religiozne ločine trdijo, da imajo edino pot do Boga in vedno so se motili. Tako se tudi vi motite. Kot pravi Pir Vilayat Inayat Khan: “Nešteto je poti do Boga, kot je nešteto zrn peska, brez prestanka, kot deževje Dharme.”
Velika škoda je, da zapirate svoj um pred vsem razen besedami vašega Vsemogočnega Guruja. V Nazaj k Bogu, letnik 16, št. 6 (in drugje v ISKCON-ovi literaturi, zaradi česar mi je slabo) trdite, da je prakticiranje raja yoge “neprimerno za sedanjo dobo.” Vendar ni neprimerno. Samo nekaj vaj raja yoge lahko pripelje do napredka, kar lahko sam potrdim.
V vaši nepremišljeni in pobožnjaški ozkosrčnosti niste nič boljši od tistih, ki udrihajo po Bibliji in še vedno verjamejo v mite Stvarjenja kot jih predstavlja Geneza. Stara prepričanja so zastarela. Zakaj jih tako slepo sprejemate?
Gospodje, prav imate, da je samospoznanje namen človeškega življenja. Toda niti ozkosrčno pobožnjaštvo niti slepo sprejemanje nista najbolj učinkovita načina za dosego samopoznanja.
OM. SHANTI.
Richard L. Miller
Wilmington, Delaware
ODGOVOR
Če Vas prav razumemo, je Vaša ideja, da je vsakogaršnja pot do Boga enako veljavna. Iz tega bi sledilo (če se želimo izogniti ozkosrčnosti in pobožnjaškosti) da mora biti naša pot — pot zavesti Krišne — prav tako veljavna. In ker je del razumevanja, ki smo ga pridobili na naši poti, da so nekatere poti primernejše od drugih in da so nekatere popolnoma neuporabne, je gotovo tudi to tehtno. To seveda vodi do sklepa, da vaša prvotna ideja ne drži.
Naj zdaj opišemo dejstva takšna kot so: Krišnovi bhakte se – brez zatrjevanja, da je naša pot edina pot do Boga – strinjamo, da obstaja veliko, res nešteto poti.
Da je nešteto poti do Boga pa nikakor ne pomeni, da so vse poti enakovredne. Čeprav je morda na voljo nešteto zdravil, bolan človek ne bi smel misliti, da je katerokoli zdravilo, ki ga vzame, enako dobro kot katerokoli drugo. Nekatera zdravila so dobra samo za določene paciente v določenih okoliščinah, nekatera so učinkovita a delujejo počasi, nekatera imajo nezaželjene stranske učinke in nekatera so dobesedno ničvredna. Dejstvo, da obstaja nešteto zdravil, še zdaleč ne pomeni, da so kapljice proti kašlju, kapljice za oči ali kačje olje enako dobre za zdravljenje sladkorne bolezni kot inzulin. Za določeno bolezen moramo izmed neštetih zdravil vzeti točno določeno zdravilo, ki nam ga predpiše usposobljen zdravnik.
Karma-yoga, hatha-yoga, jnana-yoga in bhakti-yoga — te in nekaj drugih poti izpostavlja Bhagavad-gita, ki jo je izgovoril sam Krišna. Sri Krišna ima zato sloves Yogesvare: “gospodarja vseh vrst yoge.”
Tudi raja-yogo, orastanga-yogo, opisuje v Bhagavad-giti sam Krišna in Krišnovi bhakte jo zato sprejemajo kot legitimno pot do Boga. Toda zahteve te yoge so stroge — tako stroge, da je Arjuna, prvi prejemnik Bhagavad-gite, zavrnil celoten sistem kot prezahteven, da bi ga on sam izvajal.
Arjuna je živel v dvapara-yugi, dobi, ki je bila bolj ugodna za samospoznanje kot doba v kateri sedaj živimo. Arjuna, intimni prijatelj Krišne samega, je bil izjemno pobožen princ. Toda tudi on je priznal svojo nesposobnost slediti temu sistemu. Kako lahko potem navadni ljudje kot smo mi pričakujemo, da mu bomo sposobni slediti v sedanjem času?
Kaj zahteva raja-yoga? V Bhagavad-giti nam Krišna pove samo najosnovnejše stvari, toda tudi te po vsej verjetnosti precej presegajo naše sposobnosti. Tako se mora npr. oseba umakniti na sveto mesto, kot so romarski kraji v Himalaji ali na bregove reke Ganges, izvajati popoln celibat, živeti v popolni samoti in zaposliti svoj um v neprekinjeni meditaciji.
Nazadnje kot sem hitel skozi Wilmington na Amtrak-u [vlaku ameriškega železniškega podjetja Amtrak], mimo pisarn in tovarniških dimnikov, ne bi rekel, da je izgledal takšne vrste svet kot samoten kraj, kakršen je potreben za raja-yogo. Samo predstavljam si lahko raja-yogija v Wilmingtonu, ki prekine svojo meditacijo le za toliko časa, da bi po pošti poslal svoje pričevanje o svojem napredku [uredništvu revije] Nazaj k Bogu. Če pretehtamo duh, v katerem je napisano Vaše pismo, bomo zelo previdni, da Vašega pričevanja ne bomo slepo sprejeli.
Ne priporočamo, da bi morali sprejeti zavest Krišne na slepo. Kajti za premišljene, previdne duše, ki želijo temeljito raziskati in se spraševati o filozofskih idejah preden jih sprejmejo, smo izdali več kot 60 velikih knjig skozi katere lahko raziščejo, kaj je zavest Krišne.
Čeprav nikoli ne vztrajamo pri tem, da je naša pot edina pot – je pot, ki jo vedski modreci zelo jasno priporočajo za sedanjo dobo. Ista Bhagavad-gita, ki izpostavlja veliko poti yoge, priporoča eno pot izmed vseh — pot bhakti-yoge oziroma zavesti Krišne. V eni izmed preteklih dob, satya-yugi, je bila raja-yoga idealno sredstvo za dosego popolnosti — toda to je bilo pred več kot dvema milijonoma let.
V primerjavi z njo pa je bhakti-yoga — in še posebno recitiranje Božjih imen — metoda, ki jo vedski modreci predpisujejo kot edino resnično učinkovito sredstvo za duhovno spoznanje v današnji dobi, težavni dobi, ki je znana kot kali-yuga, doba prepirov in hinavščine. Upamo, da bodo to metodo s širom odprtimi očmi širokosrčne duše pozorno preučile in jo potem sprejele.
Jayadvaita Swami
Uredništvu Nazaj k Bogu
Hvala za Vaše pozorno pismo.
Nisem mnenja, da je vsakogaršnja pot do Boga enakovredna. Nekatere poti so dolge in težavne, druge kratke in lahkotne — ali ni boljše izbrati kratke poti?
Da razjasnim stvari: avtoritativen sveti spis za Raja-Yogo ni Bhagavad-gita, ampak Patanjalijeve Yoga Sutre.
Strogosti raja-yoge, o katerih ste govorili, ki se Vam zdijo nemogoče, so zbrane pod naslovom “Yama” in “Niyama.” Te lahko jemljemo kot etičen oziroma moralen temelj raja-yoge.
Vrline, ki naj bi jih prakticirali, se ne razlikujejo od vrlin, za katere naproši večina religij — celibat, ahimsa ali nenasilje, resnicoljubnost, itd. Teh sploh ni težko prakticirati, kar sem ugotovil iz lastnih izkušenj.
Lahko tudi izpostavim, da je glavni namen teh zahtev ohraniti yogijev um miren in neomajen. Zato v sedanji dobi ni nesmiselno, da yogi izbere katerikoli moralni oziroma etični sistem, ki mu pomaga doseči ta cilj.
Nadalje mislim, da si ne bi smeli dovoliti, da nas domnevna težavnost raya-yoge prestraši in odvrne. Tudi če človek ni popoln v yami in niyami, je lahko še vedno deležen duhovnega napredka iz sledečega razloga: raja-yoga je znanstven sistem za dosego duhovnega napredka — in če zvesto sledimo navodilom, rezultati ne bodo izostali.
Vaš sistem se poslužuje mantra yoge; jaz pa pravim: zakaj ne bi uporabili vseh drugih yogijskih tehnik?
Kar se tiče mojega poznavanja religioznih spisov, sem posvetil veliko let resnemu in iskrenemu študiju mističnih spisov Kitajske, Indije, Evrope in vseh drugih dežel. Čeprav je to delo za vse življenje, čutim, da sem primerno začel in imam zato pravico, da izrazim svoje mnenje.
Še vedno čutim, da je vaš sistem napačen v mnogih svojih trditvah — ampak dopustil bom, da se resnica izkaže in ne bom več pisal.
Namaste.
Richard L. Miller
Wilmington, Delaware
Odgovor
Glede tega se strinjava: med različnimi potmi do resnice bi morali imeti najraje najkrajšo, najbolj neposredno pot.
No pa razmislimo. Kot pravite sta yama in niyama etična in moralna osnova yoge. Za izvajanje yoge mora človek biti iskren, nenasilen, itd. Toda to je le začetek raja-yoge. Kot pravite je raja-yoga znanstven sistem. In v znanosti moramo napredovati korak za korakom.
(Mimogrede: čudno, da takšen eklektik kot Vi ne upošteva Bhagavad-gite, knjige, ki jo skoraj ves svet sprejema kot avtoriteto za yogo. Kakorkoli že – naj nadaljujem.)
Raja-yoga nas postopoma vodi skozi osem korakov. Kot nam pravi Patanjali, sta yama in niyama prvi in drugi korak. Tretji korak je asana — sedenje v položajih za meditacijo. Potem pride na vrsto kontrola dihanja. Naslednji korak je odtegnitev čutov od stvari, s katerimi so zaposleni. Potem je na vrsti mentalna koncentracija. Potem meditacija. In na koncu oseba doseže končno stopnjo — samadhi, popolno zatopljenost, osredotočenost na Absolutno Resnico. Če sledimo vsem korakom raja-yoge, postopoma dosežemo samadhi, najvišji cilj.
Kot sem izpostavil v odgovoru na Vaše prejšnje pismo, je pot do samadhija preko tega osemstopenjskega sistema težavna. Vsak izmed osmih korakov zahteva svojo lastno strogo disciplino. (In kot v katerikoli znanosti: če ne slediš postopku, ne bo rezultata.)
Naj se poslužim samo enega primera: pranayama — kontrola dihanja — pomeni, da na koncu yogi mora priti do točke, ko povsem preneha dihati! Ko to doseže, svoje čute tako dobro kontrolira, da lahko preide na naslednji korak — odtegne vse čute od materialnih opravil.
Iz samo tega enega primera lahko morda razberete zakaj nam vedski modreci, ki so poučevali ta sistem yoge v prejšnji dobi, pravijo, naj zdaj ne zapravljamo našega časa z njim. Če zvesto sledimo navodilom za izvajanje te vrste yoge, rezultati ne bodo izostali. Le ena težava je: tem navodilom je skoraj nemogoče slediti.
V mantra-yogi pa — pot, ki jo vedska literatura priporoča za sedanjo dobo — je meditacija preprosta in neposredna. Ni potrebno iti skozi predhodne faze mehaničnega poskušanja obvladovanja uma in čutov preko dolgih, težkih vaj sedenja, dihanja, obvladovanja čutov, itd. Namesto tega pridemo neposredno na najvišjo stopnjo — samadhi, z nenehno meditacijo na Vrhovnega Absoluta — s pomočjo recitiranja transcendentalnih imen Absolutnega.
V skladu s Patanjali (sutra 2.45) doseže človek popolni samadhi preprosto preko meditacije in predaje Vrhovnemu Gospodu (samadhi-siddhir isvara-pranidhanat). V raja-yogi je potrebno iti skozi vseh osem delov procesa, korak za korakom, da lahko dosežeš popolnost. Toda pri recitiranju Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare/ Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare, se lahko takoj osredotočiš na Gospoda, ki je prisoten v obliki Svojega transcendentalnega imena.
V skladu z vedskimi spisi se Vrhovna Absolutna Resnica, Vrhovni Gospod, ne razlikuje od Njegovega imena. Tako pridemo preko recitiranja Njegovih imen takoj v stik z Njim. Kaj bi lahko bilo preprostejše in bolj neposredno?
Sprašujete: “Zakaj ne bi uporabili drugih yogijskih tehnik?” in predlagate naj oseba izbere katerikoli moralni oziroma etični kodeks, da si pomaga umiriti um.
To se ne zdi ravno moder predlog. Recimo, da bolan človek reče: “Zakaj bi vzel samo eno zdravilo? Zakaj ne katerokoli zdravilo zaradi katerega se dobro počutim? Zakaj ne bi vzel vseh zdravil?” Je to zelo inteligentna zamisel? Moder pacient vzame zdravilo, za katerega mu zdravnik strokovnjak pove, da ga bo najbolje ozdravilo bolezni. Na podoben način tudi moder yogi ali najinteligentnejši človek, ki si prizadeva za duhovni napredek, sprejme metodo yoge, ki jo vedska literatura priporoča za osvoboditev v naši materialno oboleli dobi. Upanishade pravijo:
hare krishna hare krishna
krishna krishna hare hare
hare rama hare rama
rama rama hare hare
iti sodasakam namnam
kali-kalmasa-nasanam
natah parataropayah
sarva-vedesu drsyate
“Recitiranje maha-mantre — Hare Krishna, Hare Krishna, Krishna Krishna, Hare Hare/ Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare — lahko izbriše vse nečistoče sedanje dobe prepirov in hinavščine. V vseh Vedah ne moremo najti ničesar boljšega od tega recitiranja maha-mantre.”
Recitiranje Hare Krišna mantre je najbolj preprosta, neposredna pot za doseganje popolnosti samadhija. Zato je to pot, ki jo Vede najbolj odločno priporočajo za duhovno spoznanje v tem času.
Jayadvaita Swami
