V Sloveniji so otroci varovani z različnimi zakonskimi predpisi, ki zagotavljajo njihovo zaščito pred nasiljem in zlorabami, tako v družinskem okolju kot tudi v širši družbi. Predpisi, ki urejajo zaščito otrok, so zasnovani tako, da otrokom zagotavljajo posebno varstvo, ob hkratnem zavedanju, da so lahko žrtve kaznivih dejanj tako v domačem okolju kot tudi izven njega.
Kazniva dejanja na škodo otrok zunaj družine
Ko so otroci žrtve kaznivih dejanj izven družine, najpogosteje govorimo o kaznivih dejanjih, kot je spolni napad na mlajšo osebo. Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je opredeljeno v 173. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-1). Ta člen določa, da je spolni napad na mladoletno osebo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni potrebno, da bi oškodovanec podal ovadbo, saj se postopek začne samodejno.
Kazniva dejanja znotraj družine
V primeru kaznivih dejanj znotraj družine, kjer so otroci žrtve, govorimo o različnih oblikah nasilja, kot so zanemarjanje, zloraba in surovo ravnanje z mladoletnimi osebami. Takšna kazniva dejanja so opredeljena v 191. in 192. členu Kazenskega zakonika. 191. člen se nanaša na kaznivo dejanje zanemarjanja otrok, medtem ko 192. člen obravnava kazniva dejanja surovega ravnanja z otroki. Ta kazniva dejanja so prav tako preganjana po uradni dolžnosti.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Nasilje v družini je posebej opredeljeno tudi v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Ta zakon zagotavlja dodatno varstvo otrok, saj v 3.a členu izrecno prepoveduje telesno kaznovanje otrok, s čimer se preprečuje fizično nasilje v družinskem okolju. Poleg tega v 2. členu zakona natančno opredeli vrste nasilja v družini, vključno s fizičnim, psihičnim, spolnim in ekonomskim nasiljem, ter zanemarjanjem in zalezovanjem. Zakon tako zajema širši spekter nasilja, ki lahko vpliva na otroka in njegovo dobrobit.
Preiskovanje kaznivih dejanj na škodo otrok
Kazniva dejanja na škodo mladoletnih oseb se preganjajo po uradni dolžnosti, kar pomeni, da za začetek postopka ni potrebno, da žrtev poda ovadbo. Država z urejanjem preganjanja kaznivih dejanj po uradni dolžnosti zagotavlja posebno varstvo otrok, saj omogoča, da se ti primeri obravnavajo hitreje in učinkoviteje. Po 146. členu Zakona o kazenskem postopku lahko kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, naznani vsakdo, kar pomeni, da ima vsakdo pravico obvestiti pristojne organe, kot so policija, državno tožilstvo ali center za socialno delo.
Zakon tudi določa, da opustitev ovadbe v določenih primerih lahko pomeni samo po sebi kaznivo dejanje. To pomeni, da posamezniki, ki so dolžni prijaviti kaznivo dejanje (na primer starši ali drugi skrbniki), lahko odgovarjajo za posledice, če tega ne storijo.
Vloga policije in centra za socialno delo
V primeru kaznivih dejanj na škodo mladoletnih oseb je ključno sodelovanje med različnimi organi. Kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko posameznik naznani policiji, državnemu tožilstvu ali krajevno pristojnemu centru za socialno delo. V primeru, ko gre za nasilje v družini, bo center za socialno delo ob prijavi kaznivega dejanja obvestil tudi policijo in v skladu z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini pripravil načrt pomoči za žrtev nasilja in druge družinske člane, ki niso povzročitelji nasilja.
Če v družini ni odrasle osebe, ki bi lahko zaščitila otroka, se lahko sprejmejo ukrepi za zaščito otroka, tudi v skladu z določili Družinskega zakonika (DZ). To omogoča, da se v primerih, ko je varnost otroka ogrožena, sprejmejo takojšnji zaščitni ukrepi.
Krajevna pristojnost organov
Krajevna pristojnost policije za preiskovanje kaznivih dejanj je določena po kraju nastanka kaznivega dejanja, medtem ko se krajevna pristojnost centrov za socialno delo določi po stalnem bivališču družine. To zagotavlja, da so otroci in njihove družine zaščiteni na najučinkovitejši način, ne glede na to, kje je dejanje nastalo.
Zaključek
Slovenija ima dobro razvito zakonsko podlago za zaščito otrok pred nasiljem in zlorabami, bodisi v družini bodisi izven nje. Zakoni, kot so Kazenski zakonik, Zakon o preprečevanju nasilja v družini in Zakon o kazenskem postopku, omogočajo hitro in učinkovito ukrepanje v primerih, ko so otroci žrtve kaznivih dejanj. Vse to pa zagotavlja, da država in pristojni organi opravljajo svojo vlogo pri zaščiti otrok, ki so najbolj ranljiva skupina v družbi.
V skupini za podporo družinam in otrokom imamo vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje iz prakse, da lahko kar najbolje zaščitimo najbolj ranljive člane skupnosti v skladu s slovensko zakonodajo.
Viri:
