V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s problemov izkoriščanja živali za komercialne namene. Eden od načinov takega izkoriščanja je povezan s krznarstvom. Marsikdo sploh ne pomisli, koliko strahu prestanejo živali, koliko bolečin pretrpijo in koliko krvi prelijejo samo zato, da lahko človek obleče krznen plašč.
Znanstveniki trdijo, da v kameni dobi ljudje niso imeli izbire, s čim bodo pokrili svoje telo in se tako zaščitili pred mrazom. Dandanes pa imamo skoraj neomejeno izbiro naravnih in umetnih materialov: bombaž, kitajska vlakna (boehmeria nivea), umetna svila, vinil in nova mikro vlakna, ki nas lahko ščitijo pred mrazom. V njih smo vedno moderni, istočasno pa živali obdržijo svoje krzno. Mnogi ljudje so že spoznali, da je ubijanje živali zaradi krzna okrutno, nemoralno in nepotrebno, najpomembnejše vidike pa bomo izpostavili tudi sedaj.
Krznarstvo je donosen posel, zato mnoga podjetja in zasebniki na farmah vzgajajo živali z dragocenim krznom. To so največkrat lisice, zajci, podlasice, činčile in rakuni. Na farmah jih imajo v tesnih žičnih kletkah, kjer so izpostavljene stresu, posledica česar so motnje v obnašanju. Zaradi dolgočasja in motenosti se med seboj pogosto stepejo in pohabijo. Pogosto se pojavijo epidemije in razne bolezni, ki živalim povzročajo bolečine. Ko dovolj zrastejo, jih ubijejo z elektrošoki, zadavijo ali zadušijo z izpušnimi plini iz avtomobilskih motorjev, da ohranijo krzno.
Krzna pa ne prihajajo samo s farm, saj mnoge živali ulovijo v divjini, kar je predvsem pogosto v Južni in Severni Ameriki. Pri tem uporabljajo dobro znane jeklene pasti z zobci. Mnoge ujete živali zaradi močne želje po preživetju ali zaradi skrbi za mladiče nimajo druge izbire, kot da si odgriznejo ukleščeno nogo. Tako izgubijo mnogo krvi, grozi jim nevarnost gangrene, hkrati pa je lahek plen plenilcev. Če pa žival ostane v pasti, jo lovec ponavadi do smrti pretepe s kakšnim topim predmetom, da ne poškoduje ali preluknja krzna.
Za izdelavo povprečno velikega krznenega plašča izgubi življenje 11 lisic ali 62 zajcev. Zanesljiv je podatek, da s tem namenom v svetu vsako leto ubijejo 40 milijonov živali, število pa je verjetno še večje. In čemu vse to? Samo zato, da bi zaradi lažnega prestiža in ponosa človek oblekel drag krzneni plašč in tako dokazal svojo premožnost.
Ali je v današnjem času kljub veliki izbiri materialov res potrebno hoditi naokrog oblečen kakor pračlovek iz kamene dobe ter s tem dokazovati svojo pomembnost?
V mnogih razvitih državah je javnost veliko bolje seznanjena z nasiljem in okrutnostjo, ki se nahaja v ozadju donosnega posla v zvezi z živalmi, kot pri nas. Zato se veča število tistih, ki obrok mesa zamenjajo z vegetarijanskim, usnjeno galanterijo z izdelki iz naravnih in sintetičnih mas, zamenjujejo pa tudi krzno in volno. Vprašali boste: »Volno? Kakšno povezavo ima volna z nasiljem?« Volna je na prvi pogled nedolžen proizvod, a tudi v pridobivanju tega je prisotno mučenje živali. Ovce vzgajajo v prevelikih stajah, da bi lahko dobile neizogibno individualno nego (veterinarsko pomoč in podobno). S pomočjo genetskega inženiringa jih prisilijo, da na nenaraven način ’proizvajajo’ več volne, kot bi jim je dala narava. Veliko jih zato doživi vročinsko kap, ali pa se jim na telesu pojavijo tako imenovani ’volneni črvički’, ki jih grizejo. Avtomatski stroji za striženje puščajo ovce popolnoma brez toplotne zaščite, zato mnoge trpijo zaradi mraza, posebej v času zime. V Avstraliji pa nad ovcami izvajajo nekaj, čemur lokalni predelovalci volne pravijo ’tail dockliong’- odstranjevanje kosa mesa okrog repa in to brez anestezije.
Zmožnost ’proizvajanja’ volne se ovcam seveda sčasoma zmanjša in takrat jih po enosmerni poti odpeljejo v klavnice. V zahodnih deželah deluje veliko društev za zaščito živali. Eno izmed teh je PETA (People for the Ethnical Treatment of the Animals- Ljudje za moralno ravnanje z živalmi), ki javnosti preko medijev (filmov, letakov in revij) posreduje veliko podatkov in dejstev v zvezi s to problematiko. Zato ni nenavadno, da je vse več tistih, ki tudi volno zamenjujejo s proizvodi iz rastlinskih vlaken in sintetike. V Veliki Britaniji obstaja niz prehrambenih in tekstilnih podjetij za potrošnike, ki se imenujejo vegani in ne uporabljajo nobenih proizvodov, ki vsebujejo sestavine živalskega porekla. Morda je kdo med vami v tujini opazil podjetje ’The Body Shop’, ki prodaja kozmetiko brez sestavin živalskega izvora, nimajo niti izdelkov, ki so bili preizkušeni na živalih.
