Mleko

Ajur-vedski spisi zelo visoko cenijo kravje mleko. Številni potujoči menihi živijo samo od kravjega mleka, ki jim zadošča za ohranitev telesnega zdravja, da lahko izvajajo duhovno prakso. Mleko tvori fine možganske celice, s pomočjo katerih lahko razumejo duhovno znanje. Zato si krava zasluži posebno zaščito in spoštovanje.

Vse na kravi je koristno in uporabno, celo njeno blato, saj je čudežno gnojilo. Blato lahko uporabljamo tudi kot gorivo za kuhanje in gretje, če ga prej posušimo na soncu. Tako nam ni treba sekati drv. Dokazali so, da je kravji urin naravno, bio-razgradljivo čistilo in dezinfekcijsko sredstvo, ki ga uporabljajo tudi v medicini. Nenazadnje pa krava uživa nekoristno travo in jo pretvori v mleko, ki je pomembna hrana za teleta in ljudi.

Vendar pa v današnjem času ljudje ne poznajo prave vrednosti mleka, kar je povzročila predvsem moderna mlečna industrija. Robert Svoboda je v knjigi Prakruti, tvoja ajurvedska konstitucija poudaril, da so mlečni izdelki na slabem glasu predvsem zaradi neustrezne priprave in konzumiranja. Na zahodu mleko največkrat uživamo hladno, nezačinjeno, homogenizirano in ga nepravilno kombiniramo z drugo hrano. Vse to je neprimerno zaradi visokega odstotka maščobe in drugih lastnosti mleka. Nepravilno uživanje mleka povzroči srčna in rakasta obolenja ter prekomerno telesno težo. Mleko moramo uporabljati previdno in ne v prevelikih količinah. Nekateri priporočajo izključno sveže surovo mleko, ajur-veda pa priporoča surovo (kadar je le mogoče), ki ga pred uporabo obvezno prekuhamo. S tem uničimo mlečne bakterije, ki se zelo hitro razvijejo in povzročijo, da se mleko ’skisa’. Ko mleko prekuhamo, ga ohladimo in postavimo v hladilnik. Najboljše je čim prej uporabiti mleko, ker staro mleko sčasoma izgubi svoje kvalitete. Drug razlog za prekuhavanje je, da z visoko temperaturo razbijemo zapletene mlečne beljakovine, ki jih telo sicer težko razgradi v manjše aminokisline. Te se potem zlahka povežejo s prebavnimi encimi. V prekuhano mleko dodajamo tole začimbe (npr. črni poper, ingver, kardamom ali cimet), ki olajšajo prebavo in izničijo nekatere nezaželene učinke mleka- nastanek sluzi ipd.

V knjigi Ajur-vedska kuharica Amadea Morningstar piše, da je mleko po pasterizaciji varno uporabljati, saj prepreči možnost bakterijske okužbe množice ljudi. Vendar pa je zaradi nizke temperature gretja (70 do 80 stopinj Celzija) mleko še vedno težko prebavljivo in tudi možnost okužbe ni izključena. Takšno kuhanje le delno razgradi beljakovinske molekule v neorganizirane spoje, ki jih naši prebavni encimi težko prebavijo. Zato pri nekaterih ljudeh pasterizirano mleko povzroča zaprtje, surovo pa ne.

Tudi homogenizacija je protisloven proces, ki na videz razgradi maščobo, nabrano v smetani na površju. Tako razgrajene maščobne kapljice so tako drobne, da prodrejo skozi žile in povzročijo kopičenje maščobe na stenah žil- tako imenovano arteriosklerozo. Torej mleko, ki ga danes prodajajo ni tisto, ki ga daje krava.

Če boste imeli kdaj priložnost sprehajati se po ulicah kakšnega indijskega mesta, boste zagotovo opazili mnoge slaščičarne. To so stojnice ali prodajalne, kjer slaščičarji pripravljajo razne sladice, tudi berfi. Berfi pripravimo tako, da mleko kuhamo, dokler se popolnoma ne zgosti. Trdega lahko po želji oblikujemo. Torej za pripravo tega priboljška potrebujemo veliko časa in potrpljenja, ki pa nam pogosto primanjkujeta v sodobnem življenjskem tempu. Zato je moderna industrija iznašla instant mleko oziroma mleko v prahu. Z uporabo mleka v prahu lahko zmanjšamo čas zgoščevanja mleka z nekaj ur na nekaj sekund. Tako pripravimo sodobni instant berfi, ki zadovoljivo nadomesti tradicionalno karamelo, zagotovo pa ni slajši od dobre stare karamele.

Predstavil bom dva recepta za berfi. Hitrejšo inačico, hitri berfi, lahko zlahka pripravimo skoraj brez kuhanja. V prejšnji številki smo preizkusili recept za medene energetske kroglice, ki jih pripravimo na podoben način.

Zmešamo mleko, maslo in sladkor ter kuhamo, dokler se vse sestavine ne raztopijo. Počakamo, da se zmes malo ohladi, potem pa dodamo mleko v prahu in orehe. Ko se zmes strdi, jo položimo na pladenj, narežemo na želene oblike ali oblikujemo kroglice.

Mleko kuhamo v loncu z debelim dno,m in pazimo, da se ne zasmodi ali prekipi. Mleko se bo zgoščevalo precej dolgo, približno eno uro. Ko se začne zgoščevati, ga moramo bolj pogosto mešati, da se ne zasmodi. Ko se toliko zgosti, da kuhalnica pusti sled na dnu lonca, dodamo sladkor in maslo. Kuhamo še naprej, dokler berfi ne postane gost in lepljiv. Brefi lahko popestrimo z različnimi dodatki (s kokosom, orehi, lešniki, vanilijevim sladkorjem ipd.) in ga oblikujemo kot v prejšnjem receptu.