Krompir

Danes vemo, da se v krompirjevih listih nahajajo strupeni alkaloidi, toda v času odkritja Amerike in s tem tudi krompirja, tega niso vedeli. Ko so Evropejci odkrili krompir in ga poslali kraljici Elizabeti v Veliko Britanijo, da bi ga poskusila, je njen kuhar pripravil in postregel s krompirjevimi listi, gomolje pa vrgel proč. Elizabeta nad krompirjem ni bila navdušena, zato ga v Evropi niso uporabljali še naslednjih 100 let. Kasneje so v Franciji razpisali nagrado za odkritje živila, ki bi lahko v primeru pomanjkanja nadomestilo žitarice. Tako so odkrili hranljivo vrednost krompirja. Toda še danes ne vemo, ali in kako zelo je krompir strupen.

Kako prepoznamo in odstranimo dele krompirja,v katerih so se začeli razvijati strupi? Včasih opazimo, da je gomolj pod kožico zelen. To je znak, da se na tem mestu zbirajo strupeni alkaloidi. Ti nastanejo, če je krompir izpostavljen sončnim ali luninim žarkom ali pa toploti. Tovrstnih strupov s kuhanjem ne uničimo, dovolj pa je, da zelene dele preprosto odrežemo. Poleg pozelenelih delov krompirja je znak, da gomolj vsebuje strupe, tudi njegov oster okus. Da bi preprečili nezaželene zastrupitve, krompir hranimo v hladnem in temnem prostoru in bodimo pozorni na zgoraj omenjena znaka.

Poleg tega ima krompir nekaj zdravilnih lastnosti. Je namreč eno najbolj bazičnih živil in nam kot tak pomaga ohranjati bazične rezerve v telesu. Prav tako preprečuje fermentacijo v črevesju in pospešuje razvoj bakterij, ki sodelujejo pri prebavi in absorpciji hrane. Ljudje, ki se ne želijo zrediti, pa se naj krompirju raje izogibajo.

Že od nekdaj s krompirjem zdravimo skorbut. Znano je, da se je število obolenj za skorbutom v Evropi precej zmanjšalo, ko je krompir postal del vsakodnevne prehrane. Sok surovega krompirja uporabljamo kot zdravilo proti revmi (do nje pride zaradi prevelike kislosti telesa). V Veliki Britaniji je običaj, da človek, ki boleha za revmo, v žepih nosi krompir v veri, da bo to iz njegovega telesa posrkalo odvečno kislino. Krompirjeva kožica je bogata z mineralnimi solmi, voda, v kateri kuhamo krompirjeve olupke pa je eno najboljših zdravil proti preveliki kislosti telesa. Sok surovega krompirja pomaga pri obolenjih želodca in črevesja (gastritis, rane na želodcu ipd.) in pri raznih kožnih spremembah (starostne gube, povečano znojenje ipd.).

Da bi krompir obdržal vse te kvalitete, ga moramo pravilno pripravljati. Krompir lahko kuhamo, pečemo ali kuhamo z drugo zelenjavo. Da bi zagotovili maksimalno hranljivo vrednost, ga je najbolje kuhati neolupljenega. Tako krompir izgubi najmanj mineralnih soli, ki se nahajajo v tankem sloju pod kožico. Če ga kuhamo olupljenega v vodi, vodo prihranimo in jo uporabimo za kuhanje juhe ali druge zelenjave. Priljubljeni francoski ocvrti krompirček (pomfrit) ali čips je jed, ki jo naše telo težko prebavi, poleg tega pa je zaradi mešanice nasičenih maščob in škroba, ki ga vsebuje, eden glavnih tvorcev holesterola v krvi. Če se pomfriju težko odpovemo, potem moramo paziti vsaj na to, da ga ne jemo prepogosto in v prevelikih količinah. Dobro je tudi, da ga vedno cvremo v svežem olju.

Pri pripravljanju krompirjevih jedi moramo paziti, da olupljenega krompirja ne puščamo predolgo na zraku, saj lahko posivi in izgubi svoje hranljive vrednosti. To lahko preprečimo tako, da ga namočimo v vodo.

Z naslednjimi recepti pa bi vam rad predstavil pripravo krompirja v različnih delih sveta.

Krompir olupimo in naribamo na čim tanjše nitke. Pomembno je, da krompir resnično naribamo na tanke nitke, saj bomo nato lahko pripravili zares lepe omlete oz. palačinke. V ponev damo žlico ali dve olja in dodamo eno past naribanega krompirja, ki ga z žlico tlačimo toliko časa, dokler ne dobi obliko palačinke. Posolimo in popopramo ter pečemo eno do dve minuti (dokler se ne zapeče) na vsaki strani. Iz vsakega krompirja lahko dobimo palačinko srednje velikosti. Nekateri recepti za rostije zahtevajo uporabo masla namesto olja. V tem primeru moramo paziti, da nam maslo ne zgori. V nekaterih receptih lahko najdemo tudi navodilo, da je treba krompir pred ribanjem skuhati. Preizkusite oba načina in se odločite sami.

Mleko zavremo. Olupljen krompir naribamo na čim tanjše nitke. V vrelo mleko damo kardamom in nariban krompir. Kuhamo 30 -. 45 minut oz. dokler se masa ne zgosti. Preden končamo s kuhanjem, dodamo sladkor in kuhamo toliko časa, da se sladkor raztopi. Dodamo še žafran in umaknemo z ognja. Stroke kardamoma lahko po želji odstranimo. Puding lahko serviramo kot toplo ali hladno jed.

V vodi kuhamo olupljen krompir. Ko je na pol skuhan, dodamo olupljene in narezane kumarice ter zeleno in ga skuhamo do mehkega. Kuhano zelenjavo skupaj z vodo, v kateri se je kuhala, pretlačimo v gladko kremo. Dodamo ostale sestavine in dobro premešamo. Serviramo ohlajeno, okrašeno s peteršiljem in limoninimi krhlji.