Za islam lahko rečemo, da je razmeroma mlada religija. Čeprav sama tradicija meni, da njena načela segajo vse nazaj do Adama, je njene temelje resnično postavil prerok Mohamed v zgodnjem sedmem stoletju. V islamski veri velja prepričanje, da je umreti v borbi za vero hvalevredno dejanje. Vseeno pa islamska tradicija upošteva besede preroka Mohameda, da moramo biti sočutni in nenasilni, še posebej do živali.
Muslimanski romarji, ki prihajajo v Meko, nosijo pogrebno ogrinjalo (ihram). Ko ga nosijo iz religioznih razlogov, ne smejo umiti niti komarja, uši, kobilice, ne kateregakoli drugega živega bitja. Če romar na cesti opati žuželko, opozori na to svoje prijatelje, da je pomotoma ne bi pohodili.
Čeprav islama običajno ne pojmujemo kot religije, ki temelji na vegetarijanstvu in usmiljenju do živali, pa islamska tradicija vseeno posveča veliko pozornost živalim.
V Mohamedovi biografiji najdemo pripoved, v kateri se jasno vidi njegova ljubezen do živali. Njegovi nauki očitno zagovarjajo vegetarijanstvo, kljub temu pa bi danes težko našli muslimane, ki se tega zavedajo (čeprav se določene ločine s temi nauki strinjajo). Margoliovth, eden glavnih Mohamedovih biografov, je zapisal: ’Njegova humanost sega tudi do najnižjega stvarstva. Prepovedal je izkoriščanje ptic in grajal tiste, ki so grdo ravnali s kamelami. Če je kdo od njegovih privržencev zažgal mravljišče, ga je prisilil, da ga je tudi pogasil. Ni prenašal okrutnosti.’
Dr. M. Hafiz Syed in drugi bibliografi poudarjajo, da je Mohamed učil tiste, ki so jedli meso, naj si pred molitvijo izperejo usta. Čeprav je umivanje ust pred molitvijo muslimanski običaj, mnogi bibliografi trdijo, da velja to le po uživanju mesa, ne pa rudi po drugi hrani. Postavlja se vprašanje, zakaj je Mohamed sploh dovolil jesti meso. Edini možni odgovor je, da zato, ker mnogi njegovi nauki temeljijo na Stari zavezi. Mohamed je ravnal podobno, kot Bog v svetih spisih. Uživanje mesa je dopuščal, vendar je ljudi postopoma odvračal od tega. Čeprav sta bila sočutje in nenasilje ideal, je moral Mohamed svoje naslednike počasi pripeljati do te ravni, saj bi v nasprotnem primeru odvrnil morebitne privržence. Svoje ljudi je očitno dobro poznal.
Pred islamom je arabsko ljudstvo častilo več bogov, bigamija je bila pravilo, pijančevanje pa norma. Če je žena rodila deklico, sta jo starša iz sramu živo sežgala (Koran, sura 6, verz 140). Spolni odnosi med materami in sinovi so bili tako razširjeni, da jih je Koran prepovedal (Koran, sura 4, verzi 19-24). Mohamedovo poslanstvo je bilo, da svoje ljudi dvigne, vendar je vedel, da so korenite spremembe obsojene na propad. Kakor veliki religiozni reformatorji je tudi Mohamed preučil čas, prostor in okoliščine za svoje poslanstvo. Odkrito je priznal, kajti če bi povedal vse stvari, jih gotovo ne bi razumeli.
Vse ezoterične nauke razumemo na dveh ravneh: na eni jih razumejo povprečni ljudje, na drugi pa duhovno naprednejši.
Glede na to je Mohamed dejal: »Znanje je poslano v sedmih narečjih, vsak stavek pa ima svoj notranji in zunanji pomen… Prejel sem dve vrsti znanja: če bi tega, do katerega sem prišel sam, posredoval drugim, bi to zlomilo njihova grla.«
Islamska tradicija in arabski lingvisti so dolgo iskali primerno pojasnilo za nenavadni izraz ’zlomiti grlo’, mnogi muslimani- vegetarijanci pa so prepričani, da se ta fraza nanaša na vegetarijanstvo.
Presunljiv primer iz Mohamedovega življenja nam pokaže, kako zelo je bil usmiljen. Nekega popoldneva se je prebudil iz spanja in je zagledal majhno, bolno mačko, ki je trdno spala na robu njegovega pregrinjala. Pretrgal je pregrinjalo, da bi mačka lahko mirno spala naprej. To dejanje prav gotove ne kaže na človeka, ki bi zagovarjal nepotrebno ubijanje nedolžnih živali.
»Pokaži naklonjenost drugim,« je učil Mohamed, »posebno tistim, ki so slabotnejši od tebe.«
V neki znani tradiciji (Hadith) prikazujejo Mohameda, kako graja svoje privržence zaradi nesočutja: »Saj smo sočutni,« so se zagovarjali, »do žena, otrok in sorodnikov.« Odvrnil jim je: »Nisem mislil tega, govorim o vsestranskem usmiljenju.«
Ena od prednosti islama kot mlajše religije je, da so marsikatera dejstva glede Mohamedove prehrane in njegovega odnosa do živali ostala ohranjena do danes. Njegovi najugodnejši bibliografi pišejo, da je imel najraje vegetarijansko hrano, kot je mleko, razredčeno z vodo, jogurt z maslom ali orehi, kumare z dateljni. Njegovo priljubljeno sadje, ki ga je lahko užival tudi več tednov, so bile pomaranče, grenivke in fige. Zjutraj pa mu je prijal napitek iz namočenih, zmletih dateljnov. Še posebej rad je jedel med, pomešan z vinskim kisom in govoril je, da bo v tisti hiši, kjer imajo vinski kis in med, zagotovo tudi Božji blagoslov. Rad je imel tudi jedi iz masla, dateljnov in jogurta, ki se je takrat imenovala hees.
V obširni bibliografiji so naveden njegove besede: »Na mesto, kjer je obilo zelenjave, bodo prišle cele skupine angelov.«
Koran in Biblija dopuščata nekatere prehodne stopnje, ki vodijo do čiste in duhovne hrane in tudi sam Mohamed je vedel, da se vsi ne bodo sposobni držati tako strogih prehranjevalnih navad.
’O verniki, jejte dobro hrano, ki smo vam jo priskrbeli in zahvalite se Bogu, če Ga zares častite. Prepovedano vam je uživati mrhovino, kri in svinjsko meso kakor tudi vse, kar je zaklano v druge namene in ne v Alahovem imenu.’ (Koran, sura 5, verz 1). Koran tu jasno potrjuje, da je svinja nečista in da živalska kri ni primerna za človeško prehrano (zapuščina Stare zaveze). Muslimani pridejo tukaj v enako nasprotje, povezano s prehrano, kor Židje. Kri je prepovedana in jo je nemogoče popolnoma odstraniti iz mesa. Torej se hkrati z mesom zaužije tudi kri.
Te besede v Koranu so zares ’znamenje za ljudi, ki razmišljajo’. Kasneje pa je tudi rečeno, da ni greh, če nekdo mora jesti prepovedano hrano, da bi ostal živ. Vendar v primeru Arabcev ne bi smelo biti tako, saj so imeli mnogo možnosti za brezmesno prehranjevanje. Imeli so olive in jabolka iz Sirije, rozine iz Izraela, pšenico iz Egipta, proso iz vzhodne Arabije ter riž id jordanske doline in Indije, od koder so dobivali tudi začimbe. Danes pa je ta izgovor še manj upravičen, saj moderni prevoz omogoča dobavo hrane iz vsega sveta.
Mohamedov smrt je poudarila pomen vegetarijanstva v islamu. To je razvidno iz zgodbe, v kateri je neka ženska (ki ni bila muslimanka) povabila Mohameda in njegove spremljevalce na kosilo in jim postregla z zastrupljenim mesom. Prerok je imel duhovno videnje, zato je vedel, da je meso zastrupljeno, vendar ga je vseeno jedel. Svojim spremljevalcem pa tega ni dovolil. Čeprav nikoli prej ni jedel mesa ali katerekoli druge hrane, ki je ni pripravil musliman, je tokrat iz skrivnostnega razloga naredil izjemo. Zardi tega je bil dve leti bolan in je 632 n.š. umrl. Nekateri znanstveniki zatrjujejo, da je Mohamed pojedel zastrupljeno meso samo zato, da bi trmoglavi množici pokazal, kako škodljivo ga je jesti.
