- Sistematično širiti duhovno znanje v vsej družbi in ljudi izobraziti v tehnikah duhovnega življenja, da bi odpravili porušeno ravnotežje življenjskih vrednot in dosegli pravo enotnost in mir v svetu
- Širiti zavest o Krišni, kot je razodeta v Bhagavad Giti in Šrimad Bhagavatamu.
- Povezovati člane društva enega z drugim in jih pripeljati bližje h Krišni, prvemu bitju, in tako med člani in človeštvom nasploh razviti idejo, da je vsaka duša kvalitativni delec Boga (Krišne).
- Poučevati in pospeševati gibanje sankirtana, skupnega petja svetih imen Boga, kot je v svojem nauku razodel Gospod Šri Čajtanja Mahaprabhu.
- Za člane in širšo družbo zgraditi sveto mesto transcendentalnih zabav posvečeno osebnosti Krišne.
- Združevati člane z namenom, da bi se naučili živeti bolj preprosto in naravno.
- Za doseganje zgoraj omenjenih ciljev izdajati in deliti periodiko, revije, knjige in drugo.
Ne glede na to, kaj so si bhakte – ustanovni člani ISKCONA – mislili o ciljih društva, jih je {{AJAXINERDIV|SECTIONID:7| ARTICLEID:4|Šrila Prabhupada}} videl kot neposredna dejstva. Sprevodnik podzemne železnice gospod Ruben, ki je leta 1965 srečal Šrila Prabhupada na klopi v manhatanskem parku, je povedal: Zdelo se je, kot da ve, da bo imel hrame napolnjene z bhaktami. »Obstajajo hrami in knjige,« je dejal, obstajajo, tu so, le čas nas loči od njih.
