Živo bitje deluje v svoji izvorni obliki kot duhovna duša na transcendentalni ravni. Njena zavest je duhovna, ko pa se odloči uporabiti svojo neodvisnost in želi uživati ločeno od Boga ter delovati sebično, njeno delovanje povzroča določene posledice. Skupek vseh teh posledic in njihovih nadaljnih posledic se imenuje karma, ki je na tak način zapletena kot mreža, ker se vedno prepleta s karmami drugih živih bitij.

Karma je razdeljena na 4 kategorije:

  • posledice, ki so že dozorele, oziroma tiste, ki jih bomo utrpeli v tem življenju.
  • tiste posledice, ki so vzkalile in jih bomo doživeli v bližnji prihodnosti
  • tiste, ki so v semenu, oziroma so pripravljena, da vzkalijo
  • nemanefestirane, to je tiste, katerih posledice še ne moremo sprevideti 

Na duhovni ravni živo bitje deluje nesebično s polno ljubeznijo do Vsevišnjega Gospoda in vseh živih bitij. Na materialni ravni pa hoče uživati na račun drugih in jim s tem povzroča trpljenje. Sveti spisi omenjajo nadzorovano delovanje na tak način, da živo bitje ne vpliva negativno na svoje okolje. Zakon karme je pravičen in vsako delovanje se v prihodnosti odzove kot določena posledica. Človeška oblika življenja je nekaj posebnega. Živo bitje v živalskih telesih preprosto trpi posledice svojega delovanja in se seli iz telesa v telo. Ko dospe do človeške oblike, ima dovolj razvito inteligenco, da lahko razume naravo karmičnega delovanja. S pravilnim delovanjem se osvobodi vseh posledic karme in začne zopet delovati na duhovni ravni.