Družbo svetnikov sem našel med bhaktami

Iz zadnje številke Revije Aura 257/2011

“….V kar koli sem verjel, tega sem se lotil z veliko vnemo. Ker je bil oče vnet nasprotnik komunizma, v katerem smo odraščali, sem vero uporabljal tudi kot upor proti sistemu. Očetovo stalno kritiziranje komunističnega jarma je vame kot otroka vneslo globoko nezadovoljstvo z življenjem. Tako je prišlo pank gibanje kot naročeno za stanje mojega duha. Povsem sem se mu posvetil že pri osmih letih. Postal sem mrk, nezadovoljen, nič ni imelo smisla, živel sem v filozofiji »no future«. Seveda sem si poiskal temu primerno družbo, in se, kot se je spodobilo, vdajal alkoholu, tobaku, kasneje marihuani in drugim omamnim sredstvom pankovske subkulture tistega časa. Po prepovedanih trdih drogah na srečo nisem segel. Dovolj sem bil bister, da sem lahko šolo izdeloval »po liniji najmanjšega odpora«. Táko življenje je trajalo približno do polovice fakultetnega študija, takrat pa se je zalomilo…”

“…To je bil gotovo najpomembnejši korak v mojem duhovnem življenju. Srečal sem čudovite ljudi, ki so ne glede na družbeni stan (meništvo, študentska leta, družinsko življenje itd.) živeli za svetništvo. Spoznal sem, kako 24 ur na dan živeti posvečeno Bogu. Vdanega služenja materialne okoliščine ne morejo ovirati, saj je povsem duhovno in v vsem presega materialno raven. Gre za stanje našega duha – za odnos, ki ga gojimo do Boga. Če se pri vsem, kar delamo, zavedamo, da smo Božji služabniki in da je naše delo, počitek, druženje, razvedrilo… (ki je prežeto z meditacijo o Bogu) namenjeno Njegovemu zadovoljstvu, je naše življenje povsem na duhovni ravni in smo osvobojene duše že v tem telesu in svetu. Táko življenje prinaša popolno radost in srečo. Da bi lahko v svetu naglice, prepirov, lenobe, zavisti in sovraštva dosegli to stanje duha, nam sveti spisi naročajo, naj nenehno pojemo Gospodovo sveto ime in da v zdajšnji dobi ni druge poti. Še posebno duhovno moč nam daje iz Božjih imen sestavljena vélika mantra, ki prihaja z najvišjih ravni duhovnega sveta, in jo sveti spisi najbolj priporočajo:

»Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare.«

S to mantro se z Bogom povežemo v najintimnejšem ljubezenskem odnosu in nas, v kolikor jo ponavljamo, pojemo ali izgovarjamo brez sebičnih materialističnih namenov, v trenutku dvigne na raven čistega radostnega zanosa ljubezni do Boga….”

“…Najlepše na tej poti je, da nismo nikoli sami. Vedno nam ljubeče pomagajo drugi bhakte, ki nas obkrožajo, še posebej pa verodostojni duhovni učitelj, ki prihaja iz neprekinjenega nasledstva učiteljev in učencev, začenši s samim izvornim Gospodom. Tako se zlahka dvignemo nad vse vrste materialne onesnaženosti in nenehno živimo radostno in srečno ter smo ne glede na zunanje okoliščine vedno prežeti z mirom...”