Šrila Prabhupada, ustanovitelj Mednarodne skupnosti za zavest Krišne (International Society for Krishna Consciousness – ISKCON) je leta 1966 v New Yorku, ko je skupnost štela par deset bhakt, v ustanovni listini skupnosti zapisal:

1. Sistematično širiti duhovno znanje v vsej družbi in ljudi izobraziti v tehnikah duhovnega življenja, da bi odpravili porušeno ravnotežje življenjskih vrednot in dosegli pravo enotnost in mir v svetu
2. Širiti zavest o Krišni, kot je razodeta v Bhagavad Giti in Šrimad Bhagavatamu.
3. Povezovati člane društva enega z drugim in jih pripeljati bližje h Krišni, prvemu bitju, in tako med člani in človeštvom nasploh razviti idejo, da je vsaka duša kvalitativni delec Boga (Krišne).
4. Poučevati in pospeševati gibanje sankirtana, skupnega petja svetih imen Boga, kot je v svojem nauku razodel Gospod Šri Čajtanja Mahaprabhu.
5. Za člane in širšo družbo zgraditi sveto mesto transcendentalnih zabav posvečeno osebnosti Krišne.
6. Združevati člane z namenom, da bi se naučili živeti bolj preprosto in naravno.
7. Za doseganje zgoraj omenjenih ciljev izdajati in deliti periodiko, revije, knjige in drugo.

Ne glede na to, kaj so si bhakte – ustanovni člani ISKCONA – mislili o ciljih društva, jih je Šrila Prabhupada videl kot neposredna dejstva. Sprevodnik podzemne železnice gospod Ruben, ki je leta 1965 srečal Šrila Prabhupada na klopi v manhatanskem parku, je povedal: Zdelo se je, kot da ve, da bo imel hrame napolnjene z bhaktami. »Obstajajo hrami in knjige,« je dejal, obstajajo, tu so, le čas nas loči od njih.