Kultura odnosov med bhaktami temelji na ponižnem razpoloženju služenja, kjer ima vsak sebe za služabnika, drugega pa za gospodarja, ter z drugimi bhaktami ravna s spoštovanjem in ljubeznijo.Služenje se odraža na naslednjih nivojih:

• duhovno – pomoč in navdih v duhovnem življenju, duhovno poučevanje,
• družbeno – soustvarjanje duhovno močne in zdrave skupnosti,
• umsko – skrb, da so bhakte mirni in zadovoljni,
• telesno – pomoč pri zdravstvenih, službenih, stanovanjskih itd. težavah.

Namen tega je pomagati posamezniku, da postane in ostane bhakta skozi vse življenje – do zadnjega diha – ter tako duhovno kar najbolj napreduje.

NAJPREJ LJUDJE NATO PROJEKTI
Duhovni napredek in zadovoljstvo bhakt, ki opravljajo službe v skupnosti, sta pomembnejša od projektov, saj projekte izvajajo ljudje.
 
SKUPINSKI DUH IN RAZŠIRJENA DRUŽINA
Bhakte sodelujemo med seboj v zadovoljstvo Šrila Prabhupada in Krišne. »Vaša ljubezen do mene se bo videla po tem, kako boste sodelovali med seboj.« 

VAJŠNAVSKA ETIKETA
Vajšnavska etiketa je osnova za odnose med bhaktami, pri tem seveda upoštevamo vrednote spoštovanja, služenja, ponižnosti in dobronamernosti.

V odnosih najprej upoštevamo vajšnavsko etiketo, po kateri:

• služimo in se učimo od starejših bhakt,
• prijateljujemo z enakimi bhaktami,
• pomagamo in poučujemo mlajše bhakte.

Glede statusa starejši, enak in mlajši obstajata dve vzporedni ravni:

• formalna raven, in sicer glede na datum prve iniciacije, ki jo navzven čim bolj dosledno upoštevamo;
• neformalna raven glede stopnjo duhovnega napredka posameznika, ki temelji na zaupanju med bhaktami, ki si ga lahko le prislužimo.

Pomembna je tudi večplastnost medosebnih odnosov glede na različne kategorije – varna, ašram, starost, spol, duhovne odlike, duhovno znanje, izobrazba,  itd. med katerimi je formalen duhovni staž vsekakor prvi, ni pa edini.