(še nelektorirano, op.prev.)
Dālbhya Ṛṣi je rekel Palastya Muniju, “Ko pride duhovna duša v stik z materialno energijo, takoj prične z grešnimi aktivnostmi, kot je kraja, ubijanje in nezakonita spolnost. Duša lahko celo dela mnoga druga grozna dejanja, kot je uboj brāhmaṇe. O, najčistejši med osebnostmi, prosim, povej mi, kako se lahko te nesrečne duše izognejo kazni pošiljanja v peklenske predele stvarstva. Bodi milosten in mi pojasni, kako se lahko oseba celo z manjšim dajanjem v miloščino enostavno osvobodi posledic svojih grehov.”
Pulastya Muni je odgovoril, “O, srečnež, vprašal si me pomembno in zaupno vprašanje, katerega ne vpraša niti celo Brahmā, Viṣṇu, Śiva ali Indra. Prosim, zelo pozorno prisluhni mojemu odgovoru.”
“S prihodom meseca Māghe (januar – februar) se naj oseba okopa, pozorno naj obvladuje svoja čutila tako, da se odreče poželenju, jezi, ponosu, ljubosumju, iskanju napak in pohlepu, in nja meditira na Vsevišnjo Božansko Osebnost, Gospoda Śrī Kṛṣṇo. Nato naj dobi nekaj kravje balege preden se dotakne tal in nato jo naj zmeša s sezamovimi semeni in bombažem ter oblikuje 108 kroglic. To naj naredi na dan prihoda ozvezdja Purvāṣāḍhā-nakṣatre. Nato se naj drži pravil in predpisov Śrī Ekādaśīja, ki ti jih bom sedaj pojasnil. Po okopanju naj oseba, ki se namerava držati ekādaśīja, časti Vsevišnjega Gospoda. Ko se moli h Gospodu Śrī Kṛṣṇi s petjem Njegovega svetega imena, se naj zaobljubi, da se bo držal ekādaśī posta. Celo noč naj ostane buden in izvede naj homo (ognjeno žrtvovanje). Bhakta naj nato opravi āratī obred v zadovoljstvo Gospoda – ki v Svojih rokah drži školjko, disk, buzdovan in tako naprej – z darovanjem paste iz sandalovine na Njegova stopala, kadilo, kafro, svetlo masleno lučko in okusno pojedino. Zatem naj bhakta s petjem svetih imen Vsevišnjega Gospoda Kṛṣṇe daruje 108 kroglic iz kravje balege, sezamovih semen in bombaža v sveti ogenj. Čez cel dan in noč se naj prav tako drži normalnega ekādaśī posta, ki je v tem primeru post od vseh vrst žitaric in stročnic. Ob tej priložnosti naj Gospodu daruje bučo, kokos in guavo. Če le teh ni na voljo, se lahko zamenjajo z betelovi oreščki.”
“Bhakta se naj takole moli h Gospodu Śrī Janārdani, dobronamerniku vseh živih bitij: ’O, Gospod Śrī Kṛṣṇa, Ti si najmilostljivejša Božanska Osebnost, ki daješ osvoboditev vsem padlim dušam. O, Gospod, padli smo v ocean materialnega obstoja. Prosimo, bodi milosten do nas. O, lotosoko božanstvo, prosim, sprejmi naše najponižnejše in vdano spoštovanje. O, zaščitnik celotnega sveta, znova in znova Ti izkazujemo svoje spoštovanje. O, Vsevišnja duša, o, Vsevišnji, o, izvor vseh naših prednikov, prosimo Vaju, Tebe in Tvojo večno spremljevalko, Śrīmatī Lakṣmī-devī, da sprejmeta te ponižne darove.’”
“Bhakta naj nato poskuša zadovoljiti kvalificiranega brāhmaṇo s prisrčno dobrodošlico, polnim vrčem vode, dežnikom, parom čevljev in obleko, in hkrati prositi, naj da blagoslove, s katerimi lahko oseba razvije čisto ljubezen do Gospoda Śrī Kṛṣṇe. V skladu s svojimi zmožnostmi naj oseba takšnemu brāhmaṇi — še zlasti tistemu, ki se zelo dobro spozna na vse odredbe vedskih spisov — prav tako podari črno kravo. Ponudi mu naj tudi polno posodo sezamovih semen.”
“O, vzvišeni Dālbhya Muni, črna sezamova semena so še posebej primerna za pravilno čaščenje in ognjena žrtvovanja, medtem ko se bela oziroma rjava dajejo kvalificiranim brāhmaṇam za pojest. Če lahko oseba da obe vrsti semen (črna in bela oziroma rjava), zlasti na ta Ṣaṭ-tilā ekādaśī, bo po zapustitvi sedanjega telesa najmanj povzdignjen na rajske planete za toliko tisoč let kolikor je pridelanih semen, če bi darovana semena posejali v zemljo in bi dozorele rastline s semeni.”
“Na ta ekādaśī se naj verna oseba okopa v vodi, pomešani s sezamovimi semeni; svoje telo naj otre s pasto iz sezamovih semen; v žrtveni ogenj naj ponudi sezamova semena; poje naj sezamova semena; daruje naj sezamova semena v miloščino; sprejema najsezamova semena, darovana v miloščino. To je šest (ṣaṭ) načinov, kako se naj sezamova semena (tilā) uporabijo na ta ekādaśī za duhovno očiščenje. Zaradi tega se imenuje Ṣaṭ-tilā ekādaśī.”
“Veliki Devarṣi Nāradaji je nekoč vprašal Vsevišnjo Božansko Osebnost, Śrī Kṛṣṇo, ’O, Gospod močnih rok, O, Ti, ki si predan svojim vdanim bhaktam, prosim sprejmi moje najponižnejše spoštovanje. O, Yādava, prosim, povej mi rezultat, ki ga dobi oseba, ki se drži Ṣaṭ-tilā ekādaśīja.’ Gospod Śrī Kṛṣṇa je odgovoril, ’O, najboljši med dvakrat rojenimi, sedaj ti Bom povedal zgodbo o pripetljaju, kateremu sem bil sam priča. Davno tega je na zemlji živela starejša brāhmaṇī, ki Me je vsak dan častila z obvladanimi čuti. S polno vero se je držala mnogih postov, še zlasti na posebne dneve, ko me je častila in služila z veliko vdanostjo, brez kakršnega osebnega motiva. S strogim postom je postala zelo šibka in mršava. Brāhmaṇam in mladim devicam je dajala v miloščino, načrtovala je celo dati v miloščino svojo hišo. O, najboljši od brāhmaṇ, čeprav je ta duhovno naravnana ženska dajala v miloščino vrednim ljudem, je bila njena askeza deloma nenavadna, saj nikoli dala hrane brāhmaṇam ali polbogovom.’”
“Začel sem premišljevati o tej nenavadni pomanjkljivosti: ’Ta fina ženska se je prečistila s postenjem na vseh ugodnih priložnostih in Me striktno vdano častila. Potemtakem je zagotovo postala primerna za vstop v Moje osebno prebivališče, ki ga navadne osebe ne morejo doseči. Tako sem prišel dol na ta planet, da jo preizkusim, zamaskiran kot sledilec Gospoda Śive in okrašen z vencem lobanj okoli Svojega vratu in s posodo za beračenje v Svoji roki.’”
“Ko sem si ji bližal, mi je rekla, ’O, spoštovani, po resnici mi povej, zakaj si prišel k meni.’”
“Odgovoril sem, ’O, čudovita, prišel sem po nekaj svete miloščine od tebe’ — nakar je v Mojo pododo za beračenje jezno vrgla zgoščeno kepo blata! O, Nārada Muni, preprosto sem se obrnil in odšel nazaj v Svojo osebno prebivališče, osupel nad čudno mešanico velikodušnosti in skoposti te fine brāhmaṇī.”
“Ker se je tako veliko postila in dajala v miloščino, je na koncu ta preprosta dama dosegla duhovni svet v istem telesu. In ker Mi je seveda darovala kepo blata, sem to blato pretvoril v prelep dom. Vendar, o, Nāradaji, je bila ta hiša le kot blato, popolnoma brez užitnega žita, tudi brez pohištva ali okrasja, in ko je vstopila, je opazila samo prazno zgradbo. Zato se je obrnila Name in zelo jezno rekla, ’Znova in znova sem se postila ob tolikih ugodnih priložnostih, da je moje telo postalo slabotno in mršavo. Častila sem Te in molila k Tebi na toliko različnih načinov, ker Ti si resnično gospodar in zaščitnik vseh univerzumov. Kljub vsemu v mojem novem domu ni videti niti hrane niti bogastva. O, Janārdana, prosim, povej mi, zakaj tako?’”
“Odgovoril sem, ’Prosim, vrni se v svoj dom. Kasneje te bodo iz radovednosti, da vidijo novega prišleca, obiskale žene polbogov, vendar jim ne odpri vrat, dokler ti ne opišejo slave in pomembnost Ṣaṭ-tilā ekādaśīja.’”
“Ko je to slišala, se je vrnila v svoj dom. Sčasoma so tja prišle žene polbogov in soglasno rekle, ’O, prelepa, prišle smo, da bi imele tvojo darśano. O, srečnica, prosim, odpri hišna vrata in nam dovoli, da te vidimo.’”
“Brāhmaṇī je odgovorila, ’O, najdražje, če želite, da odprem ta vrata, mi boste morale opisati dobrobit, če se oseba drži svetega posta na Ṣaṭ-tilā ekādaśī.’ Toda niti ena od žena se ni odzvala na to prošnjo.”
“Kakorkoli, kasneje so se vrnile in ena od žena je lepo pojasnila vzvišen značaj tega svetega ekādaśīja. In ko je brāhmaṇī le odprla vrata, so videle, da ni bila niti boginja, gandharvī, demonka, niti celo Nāga-patnī. Bila je le navadni človek.”
“Od takrat naprej se je brāhmaṇī držala Ṣaṭ-tilā ekādaśīja, ki hkrati podari materialno uživanje in osvoboditev, tako kot ji je bilo razloženo. In na koncu je prejela krasno pohištvo in žito, ki ju je pričakovala v svojem domu. Še več, njeno nekoč materialno telo se je oblikovalo v čudovito duhovno telo nežnega videza. Torej, po milosti in blagoslovu Ṣaṭ-tilā ekādaśīja sta oba, brāhmaṇī in njen nov dom v duhovnem svetu, le bila žareča in sijoča od zlata, srebra, draguljev in diamantov.”
“O, Nāradaji, oseba se naj ne drži ekādaśīja bahavo iz pohlepa, z upanjem na nepošteno dobljeno bogastvo. Nesebično naj preprosto donira po svojih močeh sezamova semena, obleko in hrano, kajti s tem bo življenjem za življenjem dobil dobro zdravje in vzvišeno duhovno zavest. Konec koncev se bo rešil vezi tega sveta (osvoboditev) in veselil se bo vstopa v Gospodovo vrhovno prebivališče in Njegove zabave. O, najboljši med polbogovi, takšno je Moje mnenje.”
“O, Dālbhya Muni,” je zaključil Pulastya Ṛṣi, “tisti, ki se pravilno in z močno vero drži tega čudovitega Ṣaṭ-tilā ekādaśīja, je odrešen vseh vrst pomanjkanja – duhovnega, mentalnega, telesnega, družbenega in intelektualnega – kakor tudi vseh vrst nesreč in zleh znamenj. Zares, sledenje posta na ta ekādaśī z doniranjem, žrtvovanjem ali jedenjem sezamovih semen nedvomno odreši osebo vseh prejšnjih grehov. Kako se to zgodi, ni potrebno vedeti. Redka duša, ki pravilno izvaja ta dobrodelne aktivnosti v pravem vdanem razpoloženju v skladu z vedskimi odredbami, se bo popolnoma odrešila vseh grešnih posledic in šla nazaj k Bogu, nazaj domov v duhovni svet.”
S tem se konča pripoved o slavah Māgha-kṛṣṇa ekādaśīja oziroma Ṣaṭ-tilā ekādaśīja iz Bhaviṣya-uttara purāṇe.
