Mahārāja Yudhiṣṭhira je rekel, “O Madhusūdana, kako se imenuje ekādaśī v času rastoče lune v mesecu Āśvina (september – oktober)? Prosim, bodi milostljiv, in mi razkrij to resnico.”
Vsevišnja Božanska Osebnost Śrī Kṛṣṇa je odgovoril, “O kralj, prosim, prisluhni moji razlagi slav tega ekādaśīja, pāpāṅkuśā ekādaśīja, ki odstrani vse grehe. Na ta dan je potrebno v skladu s pravili in predpisi častiti božanstvo Padmanābhe, Gospoda Viṣṇuja, katerega popek spominja na lotosov cvet. Kdor tako deluje, že na tem svetu doseže vsakršne rajske užitke, ki si jih zaželi, navsezadnje pa doseže osvoboditev (odide iz tega sveta – op. prev.). Kdor samo izkaže ponižno spoštovanje Gospodu Viṣṇuju, jezdecu Garuḍe, lahko doseže enako dobrobit kot jo je mogoče doseči z dolgim izvajanjem askeze in brzdanjem čutil. Tudi tisti, ki je zagrešil neskončno gnusnih grehov, se lahko še vedno izogne peklenskemu kaznovanju zgolj tako, da izkaže spoštovanje Gospodu Śrī Hariju, ki odvzame vse grehe.”
“Dobrobit, ki jo dobimo z romanjem po svetih mestih na tem zemeljskem planetu, lahko dosežemo že samo s petjem svetih imen Gospoda Viṣṇuja. Kdorkoli poje ta sveta imena, kot so Rāma, Viṣṇu, Janārdana ali Kṛṣṇa, zlasti na ekādaśī, nikoli ne bo videl prebivališča Yamarāje. Tega prebivališča ne bo videl niti bhakta, ki se bo postil na Meni zelo drag pāpāṅkuśā ekādaśī.”
“Oba – vaiṣṇava, ki žali Gospoda Śivo, ter častilec Śive, ki žali Mene – gresta zagotovo v pekel. Dobrobit, pridobljena z izvajanjem stotih žrtvovanj konja in stotih žrtvovanj Rājasūya, se ne more primerjati niti z eno šestnajstino dobrobiti, ki jo lahko bhakta dobi s postom na ekādaśī. Ni večje dobrobiti, kot je ta, ki jo lahko dosežemo s postom na ekādaśī. Dejansko ni nič v vseh treh svetovih tako prijetno ali zmožno takega očiščenja nakopičenih grehov kot ekādaśī, dan Gospoda Padmanābhe, katerega popek spominja na lotosov
cvet.
“O kralj, dokler se oseba ne bo postila na dan Gospoda Padmanābhe, imenovan pāpāṅkuśā ekādaśī, bo ostala grešna in posledice njenega grešnega delovanja ga, kot zvesta žena, nikoli ne bodo zapustile. V vseh treh svetovih ni takšne dobrobiti, ki bi se lahko primerjala s tisto, ki jo oseba dobi s postom na ta ekādaśī. Vsakemu, ki se zvesto drži tega ekādaśīja, ne bo potrebno videti Gospoda Yamarāje, poosebljene smrti. Kdor si želi osvoboditve, dviga na rajske planete, dobrega zdravja, lepih žensk, bogastva ali žit, naj se samo posti na ta pāpāṅkuśā ekādaśī. O kralj, niti Ganges, Gayā, Kāśī niti Puṣkara ali celo sveto mesto Kurukṣetra ne dajejo toliko dobrobiti kot ta pāpāṅkuśā ekādaśī.”
“O, Mahārāja Yudhiṣṭhira, zaščitnik Zemlje, bhakta naj se na dan ekādaśīja posti cel dan ter naj ostane buden celo noč, popolnoma zatopljen v poslušanje o, petje o in služenje Gospodu, kajti tako bo na lahek način dosegel Vrhovno prebivališče Gospoda Viṣṇuja. Ne samo to – s samo enim postom na ta ekādaśī bo osvobojenih deset generacij njegovih prednikov po materini strani in deset generacij po očetovi strani. Vsi ti predniki bodo dobili svojo izvorno transcendentalno štiriroko podobo na Vaikuṇṭhi. Oblečeni v rumena oblačila in prelepe cvetne vence se bodo v duhovni svet peljali na Garuḍi, slavnemu velikemu sovražniku kač. To je blagoslov, ki si ga Moj bhakta zasluži samo s pravilnim sledenjem enega pāpāṅkuśe ekādaśīja.
“O, najboljši med kralji, najsi bo otrok, mladenič ali starec – post na pāpāṅkuśā ekādaśī ga bo odrešil vseh grehov in mu preprečil trpljenje peklenskega ponovnega rojstva. Vsakdo, ki se bo postil na pāpāṅkuśā ekādaśī, bo odrešen vseh svojih grehov in se bo vrnil v duhovno prebivališče Gospoda Śrī Harija. Kdorkoli bo na ta najugodnejši sveti dan podaril zlato, sezamova semena, rodovitno zemljo, krave, žito, pitno vodo, dežnik ali par čevljev, temu ne bo nikoli treba obiskati prebivališča Yamarāje, ki vedno kaznuje grešnike. Če pa prebivalec Zemlje ne opravlja duhovnih aktivnosti, zlasti posta ob dnevih, kot je ekādaśī, je rečeno, da njegovo dihanje
ni nič boljše oziroma nima večje koristi kot puhanje kovačevih mehov.”
“O, najboljši med kralji, zlasti na pāpāṅkuśā ekādaśī naj se celo siromašni najprej okopajo, nato pa naj dajo miloščino in opravljajo druga ugodna dela v skladu s svojimi zmožnostmi.”
“Kdorkoli izvaja žrtvovanja in pomaga ljudem, gradi javna jezerca, počivališča, vrtove ali hiše, ga Yamarāja ne bo kaznoval. Zares, potrebno je razumeti, da je tisti, ki ima dolgo življenje, je premožen, visokega rodu ali zelo zdrav, že v prejšnjem življenju izvajal takšna pobožna dejanja. Tisti pa, ki se drži pāpāṅkuśe ekādaśīja, odide v prebivališče Vsevišnjega Gospoda.”
Gospod Śrī Kṛṣṇa je nato zaključil, “Tako sem ti, O sveti Yudhiṣṭhira, opisal slave vseugodnega pāpāṅkuśe ekādaśīja.”
S tem se konča pripoved o slavah pāpāṅkuśe ekādaśīja oziroma Āśvina-śukla ekādaśīja iz Brahmā-vaivarta purāṇe.
