Prof. Duerckheim: Pa vendar je pri tem določena težava. Nekdo lahko intelektualno razume, da ni telo, a se še vedno boji smrti. Kdor to dojame z izkušnjo, pa se več en boji, ker ve, da v resnici ne more umreti.
Bhaktivedanda Svami: Izkušnjo sprejemamo od višjih avtoritet, od nekoga, ki ima višje znanje. Bolj ko napredujemo v znanju, bolj popolna je naša izkušnja.
Prof. Duerckheim: Jaz bi rekel ravno nasprotno: več kot imamo izkušenj, več višjega znanja dobimo.
Bhaktivedanta Svami: Ampak pridobivanje izkušenj utegne biti počasno, medtem ko lahko višje znanje dobimo takoj. Krišna na primer pravi, da nismo materialno telo. Namesto, da dolga leta sam poskušam doživeti izkušnjo, da nisem telo, lahko sprejmem znanje od Krišne, ki je popoln in tako pridobim izkušnjo o nesmrtnosti.
Bhaktivedanta Svami: Zato vedsko navodilo pravi tad-vigjanartham sa gurum evabhigačet šrotridža brahma ništham: ’Kdor hoče prvorazredno izkušnjo življenjske popolnosti, se mora obrniti na guruja. Guru pa je, kdor je dovršeno slišal od svojega guruja.’ To je guru-parampara, nasledstvo učencev. Znanje dobim od popolne osebe, potem pa ga dam nespremenjenega naprej. Krišna nam daje znanje v Bhagavad-giti, mi pa ga prenašamo naprej. Jaz sem vedno neizkušen, ker je moja sposobnost razumevanja zelo majhna. Zato moram sprejeti izkušnjo od osebe, ki je popolna- potem bo moja izkušnja popolna. Če hočemo znanje pridobiti sami, bomo doživeli neuspeh za neuspehom in porabili veliko časa; bolje je, da znanje sprejmemo od popolne osebe in postanemo popolni.
Prof. Duerckheim: Kakšna pa je vaša metoda za spoznavanje najvišje resnice?
Bhaktivedanta Svami: Najpreprostejša metoda je, da se družimo z Očetom oziroma Absolutno Resnico. Z Bogom se lahko družimo, ker je absoluten. To pomeni, da ni razlike med imenom, obliko, zabavami, prebivališčem in osebnimi predmeti Boga ter njim samim. V tem relativnem svetu se ime razlikuje od osebe, v absolutnem svetu pa ni take razlike. Zato mi učimo in pridigamo, da se lahko s petjem svetega imena Boga neposredno družimo z Bogom. Če se neposredno družimo z Bogom, pa postopoma razvijemo božje lastnosti. Takrat lahko razumemo Boga in izpopolnimo življenje. Vedska odredba pravi: harer nama harer nama harer nama eva kevalam / kalau nastj eva nastj eva nastj eva gatir anjatha. ’V tej dobi kali, ko ljudi ne zanima razumevanje Absolutne Resnice, temveč se samo bojujejo in prepirajo, lahko dosežejo popolnost samospoznanja samo in edino s petjem Gospodovega svetega imena. Druge poti ni. Druge poti ni. Druge poti ni.’
Prof. Duerckheim: Zdi se mi, da je ena razlika med vzhodno modrostjo in krščanstvom v tem, da nauk vzhoda uči odrešitev duše od telesa, krščanstvo pa spoznavanje duše v telesu. Z drugimi besedami, zanima me, kako vi gledate na reinkarnacijo?
Bhaktivedanta Svami: V Bhagavad-giti piše, da smo mi duh, ki živi znotraj telesa. Trpimo samo zato, ker smo vstopili v materialno telo. Zato bi morali stremeti za tem, da se telesa rešimo. Reinkarnacija torej pomeni, da sem duhovna duša, ki vstopi v telo. V naslednjem življenju vstopim v neko drugo telo, ki je lahko bodisi telo psa, mačke ali kralja, ampak v vsakem primeru moram trpeti štiri nadloge: rojstvo, starost, bolezen in smrt. Da bi se torej izognili trpljenju, se moramo rešiti materialnega telesa. To je pravi problem.
Bhaktivedanta Svami: Lahko traja veliko življenj, lahko pa eno samo. Če v tem življenju pridobimo znanje, da je vzrok našega trpljenja telo in delamo na tem, da se ga osvobodimo, lahko to storimo že v tem življenju.
Prof. Duerckheim: Ampak to ne pomeni, da moram telo ubiti, temveč uvideti, da je moj duh neodvisen od mojega telesa, mar ne?
Bhaktivedanta Svami: Ne, ne, seveda ni treba ubiti telesa. V vsakem primeru ga morate nekega dne zapustiti in sprejeti drugega. To je zakon narave, ki se mu ne morete izogniti.
Prof. Duerckheim: V katerih pogledih soglašate s krščanstvom…
Bhaktivedanta Svami: Ni pomembno, ali je kdo kristjan, musliman ali hindujec. Znanje je znanje. Kjer koli je na razpolago, ga moramo vzeti. Vsako živo bitje je ujeto v materialnem telesu- to je znanje, ki enako velja za hindujce, muslimane, kristjane ali kogar koli drugega. Duša je ujeta v telesni kletki, zaradi česar mora trpeti rojstvo, starost, bolezen in smrt. Vsi pa želimo večno življenje popolne vednosti in blaženosti. Da bi dosegli ta cilj, se moramo rešiti tega telesa. Krščanski nazor, da smo duh, ki ima telo, je zmoten. Mi smo duša, ki jo pokriva telo. Telo je kakor plašč. Moj plašč, na primer, je pomemben samo tako dolgo, dokler ga uporabljam. Ko je ponošen, ni več pomemben; vržem ga stran in oblečem novega. Pomembna je torej duša, ne telo.
Prof. Duerckheim: Mislim, da bo vaše sporočilo zelo cenila današnja mladina na zahodu, ki pravi odraslim: ’Učili ste nas, kako obdržati položaj na svetu, biti koristen za skupnost in se lepo obnašati. Nikoli pa nas niste vprašali, kdo v resnici smo in kaj naj bi postali.’ V tem je težava.
Bhaktivedanta Svami: Da, ljudem je potrebno najprej povedati, da niso telo, temveč duša.
