Skodelica kave – ni tako dobra ideja!

Življenje je postalo zelo zahtevno. Ljudje v šolah in službah so močno preobremenjeni, vse to pa morajo usklajevati še s svojim osebnim življenjem, kar je lahko izjemno naporno. V takšnem okolju vsakdo išče kakrkoli, kar bi mu olajšalo vsakdan, tako se  kmalu sreča s kofeinom – najbolj razširjeno psihoaktivno snovjo na svetu, ki jo večina uživa v obliki kave, energijskih napitkov itd.

Večina svetovnega prebivalstva (statistika pravi, da celo 90%) uživa kofein vsak dan. Tudi v najrevnejših predelih Indije si ljudje vsak dan prihranijo 5 rupij za čaj ali kavo. Razlog, zakaj ljudje posegajo po kofeinu, je preprost: vidijo ga kot sredstvo, ki jim daje dodatno energijo, večjo budnost in zbranost, s katero lažje premagujejo dnevne izzive. Danes je ta trend opazen tudi med številnimi bhaktami, še posebej med tistimi, ki se soočajo z zahtevnim življenjem in vzdrževanjem družine. A Prabhupada temu ni bil naklonjen, še posebej ne v obliki kave ali čaja.

Če kofein povečuje budnost in daje dodatno energijo, zakaj ni priporočljiv za bhakte? Zakaj ne bi preprosto uporabili načela sprejemanja tistega, kar je ugodno, in zavračanja tistega, kar ni – ter kofein sprejeli kot nekaj koristnega za duhovno prakso? Odgovor je preprost: ker ni tako.

Seveda, kot vsaka snov, ima lahko tudi kofein določene pozitivne učinke pri določenih ljudeh, vendar na splošno prevladujejo negativni učinki – še posebej za bhakte. Poskusimo to razumeti brez fanatizma in obsojanja.

Najprej moramo razumeti, kako kofein vpliva na možgane. Gre za stimulant, kar pomeni, da povečuje aktivnost živčnega sistema, saj blokira receptorje v možganih, ki signalizirajo utrujenost. Posledično spodbuja sproščanje stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, ter vpliva na sistem nagrajevanja v možganih, saj aktivira dopaminske in serotoninske receptorje, kar lahko pri nekaterih povzroči celo blago zasvojenost. Kofein prav tako vpliva na krvne žile in omejuje dotok krvi v možgane.

Vidimo torej, da kofein možgane hkrati stimulira in jim omejuje dotok krvi – kar ustvari nasprotujoč si učinek. Možgani so prisiljeni porabljati več energije in kisika, hkrati pa imajo do njiju manj dostopa. To je podobno, kot če bi nekoga silili teči, medtem ko ga hkrati dušimo. Posledica tega je občutek nervoze in nemira, zaradi katerega imamo občutek, da moramo nekaj početi, a hkrati težje ohranjamo zbranost. Višji kot je odmerek, bolj izraziti so ti učinki. Kofein tudi povečuje impulzivnost – spodbuja k dejanjem, ki niso vedno najbolj smiselna ali koristna.

Če to prevedemo v duhovne izraze: kofein povečuje guno (enegrijo) strasti in nevednosti. Resda daje občutek budnosti in povečane energije, a na način, ki ni zares koristen. Povzroča nemirnost in otežuje dolgotrajno osredotočenost na eno dejavnost, kar je lahko zelo škodljivo za duhovno prakso.

Največji problem kofeina pa je njegov vpliv na sprostitev in spanje. Doba učinkovanja kofeina traja približno pet ur. To pomeni, da če nekdo ob 7. uri zjutraj popije skodelico kave (približno 100 mg kofeina), bo imel opoldne v telesu še vedno 50 mg . Verjetno bo takrat želel še eno dozo, ki bo povečala skupno količino na 150 mg. Ob 17. uri bo imel še vedno 75 mg kofeina, kar bo tretja skodelica kave spet dvignila na 175 mg. Kot rezultat bo imel ob 22. uri v telesu še vedno približno 77,5 mg kofeina, kar bo neposredno vplivalo na njegov spanec.

Danes se mnogi ljudje soočajo z nespečnostjo – težava, s katero je neposredno povezan kofein. Tako nastane začaran krog – zaradi slabega spanca ima človek naslednji dan manj energije, zato zaužije še več kofeina, kar ponoči še dodatno poslabša spanec.

Ko enkrat redno uživamo kofein, ta nikoli zares ne zapusti našega telesa. Telo že za en sam odmerek potrebuje več dni, da ga izloči. Delež kofeina namreč ves ta čas ostane v krvi in vpliva na kakovost našega spanca.

Regenerativni spanec je eden najpomembnejših temeljev zdravja in dobrega počutja. Torej, kako  lahko nekaj, kar slabša spanec, sploh koristi?

Druga težava je, da pri dolgoročnem uživanju kofeina pozitivni učinki na budnost sčasoma oslabijo, saj možganski nevroreceptorji postanejo nanj odporni. Medtem pa se zdi, da negativni učinki – na primer slabša kakovost spanca – ostajajo. Posledično človek kofeina ne uživa več zaradi njegovega poživljajočega učinka, temveč ga potrebuje le še zato, da bi se počutil normalno. Odmerek je potrebno postopoma povečevati, kar vodi v začaran krog odvisnosti.

Uživanje kofeina poglablja izzive sodobnega časa, kot so pretirana uporaba družbenih omrežij, prekomerno uživanje sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov. Vse to umetno stimulira možgane, kar vodi v izčrpanost, depresijo, možgansko meglo ipd. Tako nastane klasičen začarani krog: kratkotrajni občutek  povečane energije in budnosti, ki mu sledi padec v apatijo in utrujenost – vse dokler ne užijemo naslednjega odmerka.

Večja količina kofeina povzroči intenzivnješe negativne učinke. Zato je  kljub vsemu 200 mg na dan boljše kot 300 mg, 100 mg boljše kot 200 mg, 50 mg boljše kot 100 mg – najbolje pa je, če ga sploh ne uživamo.

Namesto da bi posegali po kofeinu, bi morali tisti, ki želijo izboljšati koncentracijo, zbranost in umirjenost, razmisliti o dejavnostih, prehrani in prehranskih dopolnilih, ki dejansko podpirajo delovanje možganov. Najboljša izbira je telesna aktivnost, saj izboljšuje prekrvavitev možganov in spodbuja sproščanje serotonina, ki pozitivno vpliva na razpoloženje. Ključnega pomena je tudi zdrava prehrana, saj je prav ta temelj dobrega počutja.

Če iščete »čudežno tabletko«, pa bi bilo bolj smiselno razmisliti o nečem, kar pomaga pri uravnavanju tesnobe in vzpostavljanju notranjega ravnovesja – na primer levja griva (Lion’s Mane), ašvaganda, reishi, L-teanin, korejski ginseng itd. Posameznik se lahko posvetuje z zdravnikom ali svetovalcem glede tega, kaj bi v njegovem primeru najbolj koristilo ter v kakšnem odmerku. Večina teh dodatkov sčasoma preneha učinkovati, zato jih moramo, če želimo imeti trajne koristi, jemati ciklično.

Obstaja tudi veliko drugih naravnih snovi, ki imajo pozitivne učinke. Kurkumin je na primer močan antioksidant, ki dokazano ugodno vpliva na delovanje možganov. Ginko biloba pa izboljšuje njihovo prekrvavitev, kar pripomore k boljši koncentraciji in spominu. Tudi dodatek omega-3 maščobnih kislin ima izjemno močan učinek, saj so te med najpomembnejšimi hranili za možgane, a jih večini izmed nas primanjkuje. Vegetarijanci lahko omega-3 pridobijo iz alg, v manjših količinah pa tudi iz ghee masla in mlečnih izdelkov pašnih krav.

Kaj deluje in kaj ne, se pri vsakem posamezniku razlikuje, a glavno načelo ostaja enako: za boljše počutje vedno lahko storimo še več. Da bi dosegli še boljše in bolj trajne rezultate, si poglejmo rešitve, ki nam jih ponujajo starodavni spisi. Slabe navade nam ne morejo prinesti nič dobrega. Namesto da iščemo bližnjice, ki prinašajo le kratkotrajno olajšanje, dolgoročno pa še več težav, bi morali odpraviti temeljne vzroke svojih stisk. Iskati temeljite rešitve, namesto da ostajamo ujeti v instantnem zadovoljstvu, je ena najpomembnejših nalog človeškega življenja.