nedelja, 3. maj 2009

Bikoborbe – del tradicije ali kaj drugega?

Na žalost smo že vsi videli prizor okrogle zaprte arene, kjer pisano oblečeni bikoborec, oborožen z raznimi meči, napada bika. Neizkušena žival, soočena z oboroženimi ljudmi, živi obsojena na neizbežno smrt. Bik, ki je bil vse življenje na pašniku, je že občutil človeško okrutnost, ko so ga žigosali z žarečim železnim žigom. Preden bik pride v areno, mu dajo pomirjevala in mu v oči vtrejo kremo, da se mu zmanjša vid. Potem ga spustijo v areno, medtem ko stotine ljudi, željnih krvi, nestrpno pričakuje nevsakdanjo zabavo, zraven pa vpijejo: »Ole!«

Bikov pogled je zelo napadalen, kar spodbode bikoborca, da začne s tepežem in vbodi mečev, ki jih je bik prejel še pred vstopom v areno. Ko heroj občinstva- bikoborec- nekajkrat zamahne z rdečim blagom pred očmi omamljene živali, v areno prihaja pikador. Oborožen je z dolgim kopjem, njegova naloga pa je, da odpira bikove krvaveče rane. Kolje zabada globoko v bikov vrat ion pljuča. Matadorji nato s pisanimi puščicami z železno kljuko nadaljujejo umazan posel. Bika napadajo z vseh strani, da bi jih zarinili v njegovo telo. Uboga žival se brez uspeha skuša otresti teh harpun. Z vsakim premikom železne bodice parajo njegovo kožo in se zabadajo še globlje v telo. Ko s krvjo oblita žival še komaj diha in z mukanjem napoveduje, da je dala vse od sebe, jo 'slavni' bikoborec z mečem zabode globoko v meso.. To stori enkrat, včasih tudi večkrat. Če žival še vedno diha, bikoborec uporabi kratek meč in ga zabode v bikovo srce.

V vsaki bikoborbi tako ubijejo pet ali sedem bikov. V nekaterih vrstah bikoborbe bikov ne ubijejo pred občinstvom, ampak jih ranjene in krvaveče odvlečejo iz arene ter jih kasneje ubijejo. Na žalost je v tej tragediji veliko več krvi in bolečine, kot si lahko predstavljamo.

Da bi zadovoljili gledalce, ki so drago plačali svoje vstopnice, organizatorji takšnih krvavih spektaklov v predstavo vključijo tudi konje. Konji so namreč tisti, ki so deležni bikovih rogov. Ponavadi jim s strani zakrijejo oči, da ne vidijo bližajočega se bika.

Vam je zgoraj omenjen opis bikoborbe zvenel kot del tradicije ali vrsta športa? Najbolj zaskrbljujoče dejstvo te velike drame je nesramežljiva človekova potreba po uživanju v krvi in ubijanju. Zakoni narave so nezmotljivi. Staro pravilo 'Kar seješ, to žanješ' se človeštvu vrača kot bumerang v obliki vojn, nasilja, kriminala, bolezni...

Bo sveža kri novih žrtev ugasnila ogenj sovraštva, zavisti in jeze, ki na žalost še vedno gori v srcu današnjega človeka?


Pripravi za tisk