petek, 23. maj 2008

Jemanje stvari kot samoumevnih

Zakaj imamo do bližnjih, prijateljev veliko večja pričakovanja kot do ljudi, s katerimi nimamo tako tesnih odnosov? Če nam prijatelj stori nekaj neprijetnega nas to zelo razburi, če bi nam pa to storil nek neznanec bi na to kaj hitro pozabili. Zakaj se to dogaja?

Narava materialnega sveta je, da jemljemo stvari, ki se nam dogajajo na redni bazi, kot nekaj samoumevnega, nakar začnemo to izkoriščati za lastno ugodje. Ker so naši bližnji običajno zelo prijazni z nami si začnemo misliti, da je to popolnoma normalna stvar in da si mi zaslužimo, da nas spoštujejo, nam dajejo svojo pozornost in nas služijo. Pod vplivom iluzorne materialne energije duša tako pozabi na svoj pravi položaj, pozabi, da je popolnoma odvisna do Gospoda in da za vsem dobrim in slabim stoji Njegova volja. In potem ko nekdo od naših bližnjih stori samo eno malenkost, ki nam ne godi, se pod vplivom lažnega ega zelo razburimo, češ »Kako je to mogel storiti? In to meni, ki sem ….« 

Zelo se moramo paziti rutinskega delovanja in jemanja stvari kot same po sebi umevnih, saj s takšno zavestjo ne moremo videti Gospodove prisotnosti, da seveda niti ne govorimo o pozornem služenju z ljubeznijo. Lažni ego uživalca duši prekrije pravo znanje o stvareh, ki se dogajajo okoli njega.


Pripravi za tisk