sobota, 13. november 2010

Tudi meni ne pustijo vstopiti

Bilo je prelepo nedeljsko jutro in obiskovalci so tempelj napolnili do slehernega kotička. Medtem ko so vstopali, je vsak dobil letak z obvestili, cenami za archane in razne puje. Na koncu vrste je stal star moški. Njegova oblačila so bila zelo umazana in videlo se je, da se že več dni ni okopal. Obraz je imel prekrit z brado, kajti tudi obril se ni že celo večnost. Ko je prišel do vhoda v tempelj si z glave snel ponošeno staro kapo v znamenju spoštovanja. Imel je dolge, umazane lase, ki so spominjali na zavozlano volno. Čevljev ni nosil in obute je imel zgolj blatne črne nogavice, ki so prekrivale rane na njegovih stopalih. Vratar je ob pogledu nanj zavihal nos in mu rekel: »Uh, oprostite gospod, ampak bojim se, da vas ne moremo spustiti noter. Motili boste goste in česa takšnega ne dopuščamo. Žal vas moram prositi, da odidete.«

Starec je povesil glavo k tlom. Z vidnim razočaranjem dal kapo nazaj na glavo in se obrnil, da odide. Bil je zelo žalosten, kajti iskreno si je želel slišati bhakte peti o Gospodovih slavah. V žepu je imel obrabljeno žepno različico Bhagavad-Gite v kateri je podčrtal verz, ki mu je bil še posebno všeč, še raje pa je slišal, če je nekoga slišal pridigati ta verz. Ampak bil je spoštljiv in ni želel povzročati vznemirjenja, zato je odšel in se naslonil na rob zidu ob pričetku stopnišča, ki je vodilo do vhoda v ta veliki tempelj. Napel je ušesa, da bi lahko prisluhnil pesmim in mantram, ki so prihajale skozi zaprta okna in vrata. Oh, kako bi si želel biti notri z ostalimi!

Minilo je le nekaj minut, ko se je kar naenkrat za njim pojavil mlad fant, ki je sedel poleg starca. Vprašal ga je, kaj počne in starec mu je odgovoril:

»Danes sem nameraval iti na daršan z Gospodom, ampak niso me spustili v tempelj, saj sem preveč umazan in moja oblačila so stara in ponošena. Rekli so, da bom motil program in njihovo služenje. Oprosti, ker se nisem predstavil. Moje ime je Gangaram.«

Segla sta si v dlani in Gangaram ni mogel, da ne bi opazil fantovih dolgih las. Bil je tudi zelo lep in dajal je drugačen vtis. Na njem je zaznal voj po kravah. Tako kot na sebi. Fant je bil bos in njegova stopala so bila prašna in umazana. Neznani fant se je dotaknil Gangaramovega ramena in mu dejal: »Gospod, naj vam ne bo žal, ker vas ne spustijo noter. Moje ime je Krišna in tudi jaz že leta poskušam priti v ta tempelj – pa tudi meni ne pustijo vstopiti.«

 

Ne prepovejmo Krišni vstopa v naš tempelj. Krišna pravi, da ne prebiva na kraju, kjer se grdo ravna z njegovimi bhaktami.


Vir: www.facebook.com/pages/Friends-of-Lord-Krishna-By-Subuddhi-Krishna-Das/198227841185

Prejšnji članekNikoli ne pozabimo na KrišnoNaslednji članekJabolka iz nebes
Bhakti – skrivnost večne ljubezniIzšla je nova knjiga Šrila A. C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade Bhakti – skrivnost večne ljubezni
Članek si je ogledalo 2892 obiskovalcev.
Kontakt imate komentar ali vprašanje na katerega niste dobili odgovora? Video vsebine Video posnetki prireditev in festivalov v skupnosti. našli pa boste tudi kakšen bombonček iz zgodovine gibanja. Zadnji vnosi Za boljšo preglednost so članki in novice razporejeni po datumu vnosa.
Kje nas najdete Nas želite obiskati, pa ne veste kako do nas? Srečanja organiziramo po več mestih v Sloveniji. Pogosta vprašanje Odgovori na pogosta vprašanja, ki jih imajo ljudje o Skupnosti za zavest Krišne. Vajšnavski koledar Ne zamudite nobenega festivala!
Copyright (c) 2008 - 2017 Skupnost za zavest Krišne, Žibertova 27, 1000 Ljubljana | Splošni pogoji uporabe | Na vrh
Produkcija in tehnična izvedba: ineonova d.o.o.