ponedeljek, 2. november 2009

Izvorna arijska rasa

Pitagora 

Pitagora (582 – 506 pr.n.št.) je učil, da duša, ki prebiva celo v telesih rastlin in živali, v materialnem svetu tava skozi mnoga življenja. Menil je, da je cilj duše osvoboditev od ponavljajočih se rojstev in smrti in sicer z opravljanjem dobrih del. Ta bi povezala dušo z Bogom in ji tako prinesla osvoboditev. Ta filozofija gre v korak z vedskim naukom o duši in zakonih karme. Prav tako so številne matematične teorije, ki jih je preučeval, poznali že v vedskem obdobju.

Pitagora je osnoval tudi skupnosti, podobne tistim v Indiji, ter pozival k vegetarijanstvu in nošnji enostavne obleke, kar bi po njegovem mnenju ljudem pomagalo na poti do duhovnega razsvetljenja. Preučeval je tudi potrebo človeka po razvoju skozi štiri stopnje, kar je popolnoma istovetno z vedskim opisom štirih ašram (brahmačari- študent, ki živi v celibatu, grihastha- družinski človek, vanaprastha- red odmikanja od družinskega življenja in sanjasa- red odpovedi).

Indijska filozofija je nedvomno imela vpliv na Pitagorov svetovni nazor. Pravzaprav obstajata dva zapisa, ki omenjata, da je Pitagora na svojih potovanjih obiskal tudi Indijo. Njegovi učenci so zapisali tudi, da je bil iniciran v vedsko filozofijo v času svojega študija v indijskem mestu Ellori. Brez dvoma je Pitagora dobil v Indiji veliko idej za svoje matematične izračune.

 
Sokrat

Sokrat (469 – 400 pr.n.št.) je bil drugi veliki grški filozof. Iz Memorabile, dela, ki ga je napisal Ksenofon, lahko o njem dobimo zelo jasno sliko. Bil je človek, ki je hodil po ulicah Aten in z vsakim mimoidočim razpravljal o različnih pogledih na življenje. Obstaja velika verjetnost, da so trgovci z začimbami in kovinami iz Indije v tistem času prišli vse do Aten. Najverjetneje je trgovska veriga potekala po kopnem, možno pa je tudi, da so trgovci prečkali Indijski ocean in Rdeče morje. Babilon je bilo osrednje mesto, kjer sta se srečevala vzhod in zahod zaradi trgovine. Grki in Indijci pa najbrž niso razpravljali samo o cenah izdelkov, ampak tudi o življenjski filozofiji.

Če je vsaj nekaj intelektualcev iz Indije prispelo v Atene, jih je Sokrat prav gotovo pritegnil k svojim filozofskim razpravam. Še več, Ezebujus v svojem delu 'Preparatio Evangelica' (XI.3), ki ga je napisal leta 315 pr.n.št, piše o pripovedi enega od Aristotelovih učencev o srečanju s Sokratom in skupino indijskih brahmanov- svečenikov. Tako srečanje (če je do njega res prišlo) bi prav gotovo močno vplivalo na Sokratove filozofske poglede.

 
Platon

Platon (428 – 347 pr.n.št.) je bil Sokratov učenec in je zagovarjal filozofijo duše, ki je prav tako zelo blizu vedskemu filozofskemu pojmovanju. Platon je veroval v večno dušo in univerzalno dušo ali naddušo. Veroval je v Boga ali Vsevišnjega, stvarnika materialnega sveta. Menil je, da je Bog popolno bitje in zato nespremenljiv. V Platonovih časih žal niso imeli navade odkrivati vira informacij, zato tudi Platon nikjer v svojih spisih ne omenja Indije.

Toda Platon je gotovo bil v stiku z Indijo, saj njegov učenec Aristotel v svojih delih Indijo omenja kot vir znanja.

 
Aristotel

Aristotel (384 – 322 pr.n.št.) je prav tako prišel do duhovnih spoznanj, zelo podobnih nauku Ved. Menil je, da je Bog bitje, ki upravlja s svetom in da njegov obstoj lahko dokažemo. Po njegovi teoriji mora vsak trenutek ali 'sedaj' vključevati tudi 'prej'.

Z drugimi besedami, vse, kar se zdi sedanjost, je povzročena s tistim, kar se je zgodilo do sedaj. Na ta način morajo biti čas in gibanja v odnosu na preteklost, sedanjost in prihodnost večni. Izb tega razloga je absolutna resnica večna in brezvzročna. Če torej sprememba predstavlja konstantni faktor, potem mora obstajati tudi večni faktor sprememb. Po Aristotelu obstaja prvobitni, večni začetnik, ki je vzrok vseh vzrokov in poganja gibanje ali čas, sam pa pri tem ostane nespremenjen. To bi lahko bilo samo absolutno popolno Vsevišnje Bitje, ki požene svet s posredovanjem ljubezni.

Aristotelovo razumevanje duše je teorija, ki opisuje dušo, sestavljeno iz dveh delov. En del predstavlja racionalni vidik ali intelekt, drugi del pa iracionalni vidik, kjer prebivajo želje. To se pokriva z vedsko analizo razlike med racionalno inteligenco in iracionalnim umom, ki je center čutil in čutnih želja. Aristotel je zaključil, da bi človek z intelektom lahko nadzoroval želje tako, da bi razvijal sposobnost mišljenja in moralno disciplino. Tak razvoj namreč osebo vodi k modrosti in razumevanju. Bil je tudi mnenja, da je cilj življenja samospoznanje, kar se popolnoma ujema z vedsko filozofijo.

 
Grške basni 

Še en tak dokaz, ki razkriva vpliv Indije na grško civilizacijo, je uporaba živali v Ezopovih basnih. Podobne basni najdemo v indijskih knjigah, kot so Pančatantra, Hitopadeša in Džataka. Pančatantra je bila napisana v 2. stoletju pr.n.št., zgodbe, zapisane v njej pa so precej starejše, saj so se pojavljale že v starih sanskrtskih besedilih, napisanih pred Ezopovim časom.

Tako so nekateri učenjaki, kot na primer Max Muller, verjeli, da so basni v Grčijo prišle iz Indije. Razlog za tako prepričanje so bile živali, ki so v njih nastopale (lev, šakal, slon, pav, opica, krokodil), ki žive v Indiji, ne pa v Grčiji.

Poleg tega vilinske bajke, ki so jih pripovedovali v številnih deželah in v različnih obdobjih, kažejo na to, da imajo skupen izvor. Podobno kot duhovno znanje so se tudi bajke izmenjavale s selitvami ljudstev na nova področja. Toda povesti in zgodbe, ki so predstavljale duhovno resnico in bile splošno sprejete v arijski kulturi, so se v času selitev preko Perzije, Grčije in Italije na sever v Nemčijo in Skandinavijo počasi spreminjale v nerazumljive mite.

Tako lahko vidimo, da je prvotna arijska kultura postala vedno bolj popačena, kajti vsak narod je v skladu z lokalno tradicijo spreminjal staro vedsko filozofijo in jo prepuščal pozabi.

Pomen mantre Hare KrišnaOglejte si videospot razlage pomena maha mantre Hare Krišna in tudi praktične napotke kako najučinkoviteje...
Članek si je ogledalo 5792 obiskovalcev.
Kontakt imate komentar ali vprašanje na katerega niste dobili odgovora? Video vsebine Video posnetki prireditev in festivalov v skupnosti. našli pa boste tudi kakšen bombonček iz zgodovine gibanja. Zadnji vnosi Za boljšo preglednost so članki in novice razporejeni po datumu vnosa.
Kje nas najdete Nas želite obiskati, pa ne veste kako do nas? Srečanja organiziramo po več mestih v Sloveniji. Pogosta vprašanje Odgovori na pogosta vprašanja, ki jih imajo ljudje o Skupnosti za zavest Krišne. Vajšnavski koledar Ne zamudite nobenega festivala!
Copyright (c) 2008 - 2017 Skupnost za zavest Krišne, Žibertova 27, 1000 Ljubljana | Splošni pogoji uporabe | Na vrh
Produkcija in tehnična izvedba: ineonova d.o.o.