sobota, 31. januar 2009

Vegetarijanstvo, nenasilje, mir

O tem in še o mnogih drugih stvareh lahko preberete spodaj v pogovoru z gospo Ico Krebar-Sitarovasnik.

Koliko časa ste že vegetarijanka in kakšen je bil razlog, da ste spremenili način prehranjevanja?

Vegetarijanka sem že 15 let. Osebni razlog je bilo zdravstveno stanje. Težko bolezen sem jo premagala prav s spremenjenim načinom prehranjevanja. Zdravje se mi je sčasoma povrnilo in če je človek zdrav, rad dela in je aktiven. To so bili različni navdihi, ki so me vodili k drugim k drugačnem načinu razmišljanja... Ko človek spremeni klasičen način življenja, se mu po navadi na začetku dogajajo 'slabe' stvari. Izgubiš stik s prijatelji, znanci... Zapustijo te vsi tisti, s katerimi si včasih skupaj pil, kadil in počel razne stvari. Začne se razbijati neka iluzija, v kateri človek živi. Sprva je to za posameznika kar težko doživetje. Jaz sem imela veliko podporo v svoji štiričlanski družini. Ni bilo nobenega nasprotovanja. Seveda pa nisem nikoli pričakovala, da bodo tudi oni sledili mojemu načinu življenja. Preprosto sem kuhala zase posebej, za njih pa običajna kosila. Seveda sta bila otroka zelo radovedna, takrat sta imela kakih 8, 9 let. Spraševala sta me, kaj bom pa jedla in podobno, jaz pa sem jima predlagala, naj poskusita in če jima bo všeč, bosta to dobila jutri tudi onadva. Tako smo se prej kot v enem letu vsi odpovedali mesni prehrani. Seveda pa je bilo treba biti zelo previden, kajti če se prehranjujemo preveč enostransko, se nam zdravje zaradi tega lahko poruši. Govorim iz lastnih izkušenj. Meni je makrobiotika vrnila žitarice in s tem moč ter energijo. Ko se ti začne ta energija vračati, je prav neverjetno spoznanje, kaj vse ti lahko da pravilna prehrana. To je dobesedno čudež. Veliko se imam zahvaliti ravno svoji bolezni, saj me je pripeljala do drugačnega razmišljanja. Verjetno sem bila zelo 'trda', da nisem hotela slišati in razumeti kako drugače.

Pred tolikimi leti je bilo verjetno precej težko govoriti o takšnem načinu prehranjevanja?

Seveda, pred 20 leti nisi imel kaj premišljevati pravilni prehrani, saj še dandanes srečamo ljudi, ki te vprašajo, v kateri sekti si ali v katero vero ali posebno manjšino spadaš, da ne ješ mesa. Z drugačnim načinom prehranjevanja pride tudi do različnega razumevanja, zavedanja, do drugačnih odnosov v družini, bolj globokega spoštovanja do drugih bitij, do vsakogar. Začneš se razvijati, rasti v neko celoto, v samega sebe. Pomembno je tudi, da ne dresiraš otrok, da bi postali tisto, kar tebi v življenju ni uspelo. Vsak je oseba zase. No, če se vrnem nazaj k vprašanju: naslednji korak pri vsem tem je bil, da sem začela iskati, prepuščati sem se začela določenim revijam, ki so takrat prinesle določene informacije. Takrat sem potem željna znanja srečala skupino ljudi in ustanovili smo društvo JAM- nekaj let smo potem doživljali zelo velike preobrate, marsikaj je bilo narejenega v vseh pogledih, v razmišljanju, ekologiji, zdravljenju... Porajale so se velike ideje, želje po preobrazbi, ustvarjanju samega sebe, ampak danes vidim, da je bilo to prehitro. Enostavno še ni bil pravi čas. 

Kako se je razvijala ideja, da bi sami začeli izdelovati vegetarijanske prehrambene izdelke?

V družini smo že kar nekaj let pripravljali tofu – sojin sir, pšenično meso in bila sem zelo vešča pri pripravljanju te hrane. Tako sem potem začela organizirati razne kreativne počitnice in tečaje. Do največjega preobrata v Sloveniji je prišlo ob razpadu Jugoslavije, v tisti vojni, ko so sojin sir, pšenično meso in ostali izdelki prenehali prihajati. Dobivali smo jih namreč iz Beograda. Takrat se je vse to prekinilo, vlaki niso vozili, hrana se je izgubila... Ni nam preostalo drugega, kot da sami pripravimo tofu. Tako smo potem celo dopoldne delali in pripravljali prvih 11 kg tofuja – sojinega sira in vse se je dobro izteklo. Tako se je začelo. Ljudje so me začeli vzpodbujati, naj odprem svoje podjetje. Podjetje Fastram je nastalo iz te spontane želje in vzpodbude prijateljev.

Od kod ime Fastram in kaj pomeni, kje imate proizvodne prostore ter kakšna je vaša ponudba?

Podjetje Fastram je ime dobilo zelo preprosto. Želeli smo, da bi imeli ljudje na razpolago prav vso hrano, ki se je dandanes dobi- od tod prvi del imena Fast. Ram pa je mantra pleksusa in se je nekako vklopila zraven, ker gre za proizvodnjo zdrave hrane. Tako je bilo ustanovljeno podjetje, ki ima danes (1997) 7 zaposlenih in manjše proizvodne prostore blizu Laškega, kjer pridelamo približno tri tone hrane na mesec. Ne večamo količine, ampak poskušamo biti čim bolj pestri. Na ta način je do sedaj v naši proizvodnji nastalo 19 različnih izdelkov. To so razne izpeljanke iz sojinega sira, pšeničnega mesa (polpeti, burgerji)... Vsi smo seveda še sladokusci in v tej želji smo izdelali izdelek, ki se mu reče čokica in je nekakšna napolitanka. Poleg dobrega okusa je tudi bogat vir ogljikovih hidratov, natrija in kalcija. Izdelujemo tudi različne namaze (arašidove, mandljeve, lešnikove...). Ta pestrost izdelkov nam daje voljo, energijo, da nadaljujemo. Tudi na sploh je dandanes veliko lažje in ni več tako zelo naporno. Stvari se spreminjajo, ljudje so bolj odprti... Tudi medicina je bolj naklonjena in se posveča pomenu zdrave prehrane v današnjem času.

Napisali ste tudi knjigo 'Kuharica za dušo in telo'.

Tako je, in sicer že na začetku svojega dela. Napisala sem jo iz čisto preprostega razloga, veliko, ljudi mi je zatrjevalo, da jih vse to zelo zanima, vendar si takšne hrane ne znajo pripraviti. Tako je ta knjiga nastala na njihovo  željo in pobudo. Svojemu namenu je kar dobro služila, čeprav se mi danes zdi že malo zastarela. Ko sem jo pisala, sem srečavala predvsem bolnike z rakom (njim je bila pravzaprav namenjena) in zato je morda malo bolj ozka, ni tako sproščena.

Načrtujete tudi odprtje vegetarijanske restavracije?  

Zaenkrat pridelujemo to hrano, zalagamo trgovine in posameznike, žal pa še vedno nismo prišli tako daleč, da bi odprli restavracijo. Moja želja je, da bi pri tej poplavi McDonaldov zraven stal tudi en Fastramček. Na sejmu zdravja sem opazila, kako so bili ljudje nad našo stojnico navdušeni. Zelo pozitivno so sprejeli burgerje, ki so bili po okusu podobni pravim burgerjem, pa so bili kljub vsemu 'naši' burgerji.

Morda smo premalo odprti, časovno ne zmoremo. Morda bi se moral pojaviti nekdo z veliko energije in iskreno željo, da bi to počel. Tukaj namreč ni dobičkov, sanj o mercedesu..., gre zgolj za način življenja, notranje zadovoljstvo in željo po spremembi zavesti ljudi. Začeti bi morali z nečim malim, vsaj kakšnim kioskom. Želja glede restavracije je izražena, energija je zunaj, delamo na tem; če pa smo zmožni in dovolj močni (tudi finančno) za takšen projekt, bo pokazal čas. Človek spozna, da ni on tisti, ki bo karkoli krojil. Enostavno moraš prisluhniti nekemu vodstvu, ki ti daje energijo in moč, da lahko nadaljuješ.

Kakšno pa je stanje drugod po svetu?

Zelo različno. Vendar pa je najprej potrebno to, da se zavest ljudi dvigne na nek nivo. Vendar pa se stvari, kot sme že prej omenila, spreminja in izboljšuje. Ljudje so vse bolj ozaveščeni glede pomena zdrave prehrane. Npr. Češka, Poljska, Madžarska so največji proizvajalci sojinih izdelkov, vendar pa večino izvažajo. Tudi Nemčija se zelo odpira, predvajajo ogromno oddaj, ki govorijo o mučenju živali in dosegajo velike rezultate. Veliko podporo imajo tudi države, kmetije se preusmerjajo...

Smisel zdrave prehrane je samo zavestno prehranjevanje. To ni noben tabu, niti vera, niti sekta.

Kako po vašem mnenju vegetarijanska prehrana vpliva na zavest ljudi?

Na to vprašanje bom odgovorila s Hipokratom: »Človek je tiso, kar jé.« To je edin odgovor. Vsi vemo- če je hrana težko prebavljiva, veliko energije porabi za lastno presnovo. Če pa je hrana lahka, enostavna, toliko več energije ostane za naše delo. Tudi sama sem pogosto postavila to vprašanje raznim predavateljem. Pomembno je, da se začnemo zavestno prehranjevati. Popolnoma jasno je, da se vprašamo, od kod določena hrana prihaja, kako je narejena, kako bo to vplivalo na našo zavest... Moja izkušnja je, da kjerkoli si, povsod se nekaj najde, nikoli ne boš lačen. Ni razloga za skrbi.

Nektar duhovnih napotkovNektar duhovnih napotkov, ki ga je prevedel in osvetlil sodobni naslednik Rupe Goswamija, Njegova božanska...
Članek si je ogledalo 6279 obiskovalcev.
Kontakt imate komentar ali vprašanje na katerega niste dobili odgovora? Video vsebine Video posnetki prireditev in festivalov v skupnosti. našli pa boste tudi kakšen bombonček iz zgodovine gibanja. Zadnji vnosi Za boljšo preglednost so članki in novice razporejeni po datumu vnosa.
Kje nas najdete Nas želite obiskati, pa ne veste kako do nas? Srečanja organiziramo po več mestih v Sloveniji. Pogosta vprašanje Odgovori na pogosta vprašanja, ki jih imajo ljudje o Skupnosti za zavest Krišne. Vajšnavski koledar Ne zamudite nobenega festivala!
Copyright (c) 2008 - 2017 Skupnost za zavest Krišne, Žibertova 27, 1000 Ljubljana | Splošni pogoji uporabe | Na vrh
Produkcija in tehnična izvedba: ineonova d.o.o.