»Kdo se lahko vrne nazaj domov, če v resnici ne sprejme Vsevišnje Božanske Osebnosti«, se je v lekciji spraševal NS Prahladananda Swami. Če ne razvijemo odnosa služabnika, se sploh ne zavedamo Krišne. Postati moramo orodje v Krišnovih rokah, da se lahko dvignemo nad materialno pogojenost. In če ne vemo, kaj Krišna hoče od nas, moramo poiskati pomoč duhovnega učitelja, ki nam bo dal razumevanje.

Tudi  ta zadnji dan je karavana  začela v dežju. Prisotnost Maharadža nam je dala novo energijo in dež nas pri petju in plesu ni prav nič oviral. Velik del mesta smo prehodili. Tanja je piškote postregla celi izmeni v eni izmed mestnih tovarn. Popoldne nas je spet obiskalo sonce in v veselem razpoloženju smo priplesali na naš zadnji cilj. Tu nas je že čakal Išana prabhu, ki je prišel iskat konja Haridasa. Moram povedati, da se je Haridas celo Padajatro dobro držal in ni povzročal večjih težav (razen poskusa pobega drugi dan, seveda). Spoznali smo, da ima zelo rad rože, tako zelo, da je nekega dne celo pojedel cvetni venec s Šrila Prabhupada! Nekateri bhakte so ga vztrajno hranili iz roke, zaradi česar je imel težave Lalita Govinda prabhu, ker je Haridas hotel še več hrane in ga je neprestano grizel. Ampak kdo bi se lahko uprl tako prijaznemu in lepemu konju? Lomančita pr. je dobil marsikatero donacijo na njegov račun: »Za konjčka boste pa dali, kajne?«

Po zadnjem kosilu na letošnji Padajatri so se nekateri bhakte zaradi urejenega prevoza žal že morali posloviti. Težko smo se ločili od bhakt s katerimi smo preživeli na cesti skoraj tri tedne. Eden izmed ciljev ekokaravane je tudi da združuje ljudi, tako s tistimi, ki jih srečamo na ulici, predvsem pa povezuje srca udeležencev in to na nek mistični način.

Vsako leto padajatro zaključimo z večerom, kjer bhakte povedo svojo izkušnje in realizacije tistega, kar so doživeli v tem času. Večina realizacij bhakt je ganljiva in globoka, tako da se dotakne src vseh prisotnih. Tokratni večer, v pristonosti posebnih gostov NS Prahladanande Swamija in NM Lilasuke prabhuja, je bil še posebej zanimiv, saj smo si ogledali fotoreportažo minulih dni z izjavami duhovnih učiteljev, Šrila Prabhupadovih učencev in starejših bhakt, ki so blagoslovili trud letošnje osme padajatre.

Vsi smo si bili enotnega mnenja, da je bila padajatra prekratka in že odštevamo mesece, dneve in ure ko se zopet srečamo na naslednji - deveti padajatri 2010 – mogoče pa že kaj prej ;-).