Po jutranjem predavanju, ki ga je še zadnjič v okviru svojega kratkega obiska imel NS Lokanath Swami, smo pričeli s pospravljanjem prtljage in čiščenjem prostorov.  Maharadža, ki je s svojo osebnostjo in čistostjo minula dva dni pritegnil veliko število gostov, je po zajtrku nadaljeval svojo pot proti Madžarski. Z obiskom v Sloveniji je bil zelo zelo zadovoljen in srčno upa, da se bo lahko kmalu vrnil nazaj.

Nekaj bhakt je včeraj zvečer odšlo domov, saj je za marsikoga to delovni dan. Druge etape se je zato in v odsotnosti našega gosta udeležilo nekaj manj bhakt, ki so se pa s polnim elanom in navdihom podali na 13 km dolgo pot skozi Dolenjo in Latkovo vas, dalje v Hrastlje, skozi Trapče v Orlo vas in na končni cilj Polzelo.

Ljudje so nas prijazno sprejeli povsod, kjer smo hodili. Med potjo so nas ujele tudi prve kaplje. Beli oblaki nad nami so postajali vse temnejši in prvič smo morali uporabiti dežne plašče (palerine).

V Polzeli smo med potjo obiskali dom dveh bhakt, Sašota in Gorazda. Cela družina nas je pričakala na cesti s sokom, suhim sadjem in oreščki. Brata sta se nam pridružila v kirtanu, Alma in mama sta nas stregli, oče pa je vse opazoval z balkona, a mu je obraz sijal od zadovoljstva.

Padajatra je včasih kraj odpovedovanj različnim udobnostim. V polzelski telovadnici nas je namreč čakal samo en tuš in dva wc-ja za več kot 50 oseb. To je bila čudovita priložnost za krepitev tolerance. Da smo preizkušnjo dobro opravili, je dokaz tudi to, da smo bili do 7. ure zjutraj vsi stuširani brez kakršnih koli zapletov.

Smo pa imeli prvi zaplet z našim konjem Haridasom, ki se je odločil zapustiti družbo bhakt. Najprej se je izmuznil izpod traku, s katerim je bil ograjen. Lalita Govinda pr. in bh.Zoki sta predvidevala, da bi lahko bil malce svojeglav, zato sta se odločila prvo noč napeljati električnega pastirja. V trenutku, ko sta elektriko odklopila, da bi opravila še zaščito na drevesu, je Haridas izkoristil priložnost in jo odgalopiral proti centru mesta. Pušta Nitai pr in bh.Zoki sta nemudama skočila v avto in se na slepo odpeljala iskat ga, kajti možnosti, da bi ga ujela v takih okoliščinah, so bile zelo majhne. Po milosti Krišne je na prekopani cesti nekdo prav počasi vozil, tako da ga Haridas ni mogel prehiteti in tako sta ga lahko tudi ujela. Na tem primeru lahko vidimo, kako nas Krišna vedno pripelje nazaj, četudi mi svojeglavo hočemo po svoje.